Sreda
27. Junij
ob 20.30
Cerkev sv. Jakoba - Ljubljana

10 LET VOKALNE AKADEMIJE LJUBLJANA

Dirigent: Stojan Kuret

Posebni gostji:
Breda Zakotnik, klavir
Bernarda Fink, mezzosopran


Sodelujejo:
Martina Burger, sopran
Aco Aleksander Bišćević, tenor
Darko Vidic, bariton
Tine Bec, orgle
Urša Kržič, violončelo
Janez Jocif, različna glasbila


Vstop prost.


Spored:

Andrej Makor (1987), Meditationes, krstna izvedba

Marij Kogoj (1892‒1956), Requiem

Uroš Krek (1922‒2008), Prekmurska

Franz Schubert (1797‒1828) Psalm 23, D. 706 (op. 132)

Franz Schubert, Nachthelle, D. 892 (op. posth. 134)

Franz Schubert (prir. Goff Richards), An Sylvia, D. 891 (op. 106, št. 4)

Anton Bruckner (1824‒1896), Mitternacht, WAB 80

Andrej Makor, O lux beata Trinitas

Franz Schubert, Ständchen, D. 891 (op. posth. 135)

Gioacchino Rossini (1792‒1868), Brindisi

Gioacchino Rossini, Le Chant des Titans

Lojze Lebič (1934), Kako kratek je ta čas

Priredbe ljudskih iz Ziljske doline


Vokalno akademijo Ljubljana sestavlja od šestnajst do dvajset izkušenih zborovskih pevcev iz vse Slovenije. Njena desetletna umetniška pot je zaznamovana z mednarodno odmevnimi uspehi. Ansambel je vzbudil pozornost doma in v tujini že kmalu po ustanovitvi. Leta 2009 je po zelo uspešni koncertni turneji v okviru festivala Concordia vocis (Cagliari, Sardinija) nastopil na 57. mednarodnem zborovskem tekmovanju Guido d’Arezzo in zmagal v vseh štirih prijavljenih kategorijah ter osvojil veliko nagrado mesta Arezzo. Naslednjo zmago, na tekmovanju Velika nagrada Evrope (Grand Prix Europe 2010), je Vokalna akademija Ljubljana dosegla kot prvi moški zbor v zgodovini tekmovanja. Sledila je udeležba na prestižnem bienalnem festivalu profesionalnih zasedb Polyfollia 2010 v mestu Saint-Lô v Normandiji. Septembra leta 2011 je italijansko ministrstvo za kulturo podelilo zboru odličje Guidoneum za prispevek k svetovnemu razvoju vokalne glasbe, istega meseca pa je ansambel osvojil še Grand Prix Vallée d’Aoste.  Leta 2012 je kot predstavnik Evrope koncertiral na Svetovnem zborovskem vrhu v Pekingu, leta 2013 pa na Festivalu zmagovitih zborov v Provansi. V letih 2014 in 2015 se je posvečal izvedbam vokalno-instrumentalnih del ter snemanjem, leta 2016 pa je na tekmovanju Naša pesem prejel zlato plaketo in nagrado za najboljši moški zbor. Leta 2017 je ansambel skupaj s tenoristom Acem Biščevićem, hornisti Simfoničnega orkestra RTV Slovenija in pianistko Bredo Zakotnik pripravil ciklus vokalno-instrumentalnih koncertov, posvečenih Franzu Schubertu, imel pa je tudi turnejo po nizozemskih mestih.

Maestro Stojan Kuret, rojen v Trstu, je leta 1981 diplomiral na ljubljanski Akademiji za glasbo (smer dirigiranje), leto zatem pa zaključil študij klavirja na Konservatoriju Giuseppe Tartini v Trstu, kjer od leta 1983 tudi predava. Že med študijem je ustanovil Mladinski pevski zbor Glasbene matice Trst, vodil je tudi dekliški in mešani zbor ter leta 1991 ponovno ustanovil zbor Jacobus Gallus. Leta 1984 je za izjemne dosežke na zborovskem področju prejel Gallusovo plaketo. Kot gostujoči dirigent je sodeloval z različnimi orkestri. Od sezone 1992/1993 je bil deset let umetniški vodja in dirigent APZ Tone Tomšič v Ljubljani. Z njim in z Vokalno akademijo Ljubljana je dosegel zavidljive mednarodne uspehe: pet velikih nagrad (Tours 1999, Varna 2001, Gorica 2001, Maribor 2002, Arezzo 2009), trikrat uvrstitev v finale za Veliko nagrado Evrope ter dve Veliki nagradi Evrope – leta 2002 v Arezzu in leta 2010 v Varni. Leta 2000 je prejel plaketo mesta Ljubljane, 2002. pa zlato priznanje JSKD za ustvarjalno vodenje APZ-ja. Med letoma 2003 in 2005 je bil dirigent Komornega zbora RTV Slovenija. Leta 2003 je vodil tudi Slovenski projektni zbor, od 2007. pa je bil dve sezoni dirigent italijanskega mladinskega zbora Coro Giovanile Italiano. Septembra 2011. je z Vokalno akademijo Ljubljana prejel v Arezzu prestižno nagrado Guidoneum, naslednje leto pa je bil prejemnik nagrade Prešernovega sklada. Leta 2018 ga je JSKD odlikoval z zlato plaketo za življenjsko delo. Kot predavatelj sodeluje na zborovskih seminarjih in festivalih doma in v tujini; pogosto je član žirij na pomembnih tekmovanjih (Tours, Tolosa, Arezzo, Varna, Debrecen, Maribor, Maasmechelen, Marktoberdorf, Budimpešta, London, Bergen itn.). Projektno sodeluje tudi z žensko vokalno skupino ČarniCe.

Pianistka Breda Zakotnik je bila do leta 2015 redna univerzitetna profesorica za interpretacijo samospeva in oratorija na salzburškem Mozarteumu. Rodila se je v Mariboru. Študirala je na Akademiji za glasbo in na Univerzi v Ljubljani. Kot koncertna pianistka je diplomirala na Dunajski Univerzi za glasbo in uprizoritveno umetnost. Izpopolnjevanje na mojstrskih tečajih pri Yvonne Lefébure, Sandorju Véghu in Elisabeth Grümmer je odločilno vplivalo na njeno glasbeno pot, ki jo je popeljala k sodelovanju na komornih in pevskih seminarjih. Kot asistentka Nikolausa Harnoncourta se je ukvarjala s historičnimi vidiki izvajalske prakse. Prav posebej se je posvečala interpretaciji Mozartovih del. Težišče njene dejavnosti pa sta komorna glasba in samospev. Z različnimi komornimi partnerji (Heidi Litschauer, Gerhard Schulz, Yuuko Shiokawa, Art Noras, Anner Bylsma) ter kot spremljevalka interpretov samospeva (Robert Holl, Peter Schreier, Alison Browner, Manuel Cid itn.) je sodelovala na mednarodnih festivalih, kot so Dunajski slavnostni tedni, Mozartov teden v Salzburgu, Glasbeni dnevi v Mondseeju, Mednarodni Beethovnov festival v Bonnu itn. Nastopila je v uglednih evropskih avditorijih, med drugim v Semperjevi operi  v Dresdnu, v berlinskem Schauspielhausu, v amsterdamskem Concertgebouwu, v Palau de la Musica v Barceloni itn. Redno vodi tečaje za interpretacijo samospeva v Avstriji (Mednarodna poletna akademija v Salzburgu), v Švici, Sloveniji, na Nizozemskem in Japonskem. Je častna članica Društva Hugo Wolf v Slovenj Gradcu.

Mezzosopranistka Bernarda Fink je bila rojena slovenskim staršem v Buenos Airesu (Argentina). Pevsko in glasbeno se je izobrazila na Visoki šoli za umetnost Teatra Colón, kjer je tudi redno nastopala. Leta 1985 je na tekmovanju Nuevas Voces Lίricas osvojila prvo nagrado in se preselila v Evropo. Njen repertoar sega od stare glasbe do del sodobnih skladateljev. Kot vsestranska pevka redno sodeluje z Londonskim filharmoničnim orkestrom, Dunajskimi in Berlinskimi filharmoniki, s Češko filharmonijo, Kraljevim orkestrom Concertgebouw, s Saško državno kapelo iz Dresdna, z Orkestrom Bavarskega radia, Clevelandskim in Filadelfijskim orkestrom, z Evropskim komornim orkestrom, prav tako pa z najboljšimi baročnimi orkestri pod taktirko dirigentov, kot so Blomstedt, Bychkov, Davis, Gardiner, Gergijev, Harnoncourt, Jacobs, Jansons, Muti, Norrington, Pinnock, Prêtre, Rattle, Saraste, Welser-Möst in drugi. Posnela je več kot 50 zgoščenk pri založbah Harmonia Mundi in Hyperion Records. Prejela je nagradi grammy za baročni vokal in za najboljšo koralno izvedbo, nagradi Prešernovega sklada (leta 2002 in 2013), avstrijski častni križ za znanost in umetnost (2006) in Tischlerjevo nagrado (2010), skupaj z bratom basbaritonistom Markom Finkom ter pianistko Carmen Piazzini pa je bila nominirana še za tretjo glasbeno nagrado grammy.

Sopranistka Martina Burger je leta 2011 z odliko diplomirala v razredu Vlatke Oršanić na zagrebški Akademiji za glasbo. Uspešno je nastopala na slovenskih in hrvaških pevskih tekmovanjih, leta 2007 in 2009 pa je v Dubrovniku prejela prvo nagrado. Na mednarodnih pevskih tekmovanjih na Slovaškem (Trnava) in v Italiji (Videm, Alessandria) se je uvrstila v finale. Leta 2010 je prejela tudi rektorjevo nagrado zagrebške univerze. Kot koncertna pevka je med drugim sodelovala na Dubrovniških poletnih igrah, Varaždinskih baročnih večerih, Festivalu Brežice, Kogojevih dnevih, IFCM Peking (Kitajska) in na Festivalu Saint-Lô (Francija). Nastopa tudi z različnimi orkestri ter v opernih gledališčih v Ljubljani, Zagrebu in na Reki. V različnih opernih produkcijah je poustvarila vloge Nimfe (Monteverdi, Orfej), Belinde (Purcell, Dido in Enej), Pamine in Kraljice noči (Mozart, Čarobna piščal), Madame Herz (Mozart, Gledališki ravnatelj), Metke (Humperdinck, Janko in Metka), Laurette (Puccini, Gianni Schicchi), baronice Sue Ellen (Offenbach, Pariško življenje), Adine (Donizetti, Ljubezenski napoj), Sreče (Bersa, Čevljar iz Delfta) itn. V minuli sezoni je v SNG Opera in balet Ljubljana nastopila kot Minka v Gorenjskem slavčku, Frasquita v Bizetovi Carmen in Deseta hči v istoimenski noviteti Milka Lazarja.

Tenorist Aco Aleksander Bišćević je po maturi najprej študiral glasbeno pedagogiko v Ljubljani. Na salzburškem Mozarteumu je študiral petje in čembalo. Leta 2012 je zaključil prvostopenjski študij petja pri prof. Horiani Branisteanu, nato pa še magistrski študij pri Bredi Zakotnik in Elisabeth Wilke. Udeležil se je mojstrskih tečajev pri Jamesu Taylorju, Angeliki Kirchschlager, Bernardi Fink, Thomasu Moserju, Christi Ludwig in Helmutu Deutschu ter se izpopolnjeval pri Pii Brodnik in Matjažu Robavsu. Za svojo največjo mentorico pa ima Ireno Grafenauer. Debitiral je leta 2009 na Mozarteumu kot Triquet v Jevgeniju Onjeginu, leta 2010 pa je nastopil na festivalu Styriarte kot Amor v Orfeju in Evridiki (J. J. Fux) pod vodstvom Jordija Savalla. Oktobra 2011 je pel Acisa v Händlovi operi Acis in Galateja v münchenskem Gledališču princa regenta. Z Reinhardom Goeblom je leta 2012 na koncertu Salzburškega Bachovega združenja izvajal solistične kantate. Na Salzburških slavnostnih igrah je leta 2013 v okviru programa Young Singers Project sodeloval pri izvedbi Mozartovih oper Čarobna piščal ter Beg is seraja. Leta 2014 je v berlinski Komični operi zelo uspešno nastopil kot Merkur v Rameaujevi operi Kastor in Poluks v odmevni postavitvi Barrieja Koskyja, ki je prejela nagrado Laurenca Olivierja. Leta 2015 je v Zimmermannovi operi Vojaki debitiral v milanski Scali in imel uspešno turnejo po Evropi z Bachovim Pasijonom po Janezu pod dirigentskim vodstvom Vittoria Ghielmija. Več pomembnih vlog je odpel tudi na odru ljubljanske Opere. Prav tako se posveča samospevu, ob pianistih, kot sta Alessandro Misciasci in Breda Zakotnik.

Baritonist Darko Vidic je študiral petje v Ljubljani na Konservatoriju za glasbo in balet v razredu prof. Janka Volčanška, zatem pa pri prof. Matjažu Robavsu na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Magistrski študij je končal leta 2015 z odliko in posebno pohvalo. V študijskem letu 2012/2013 je bil prejemnik študentske Prešernove nagrade za umetniške dosežke. Udeležil se je več državnih tekmovanj iz solopetja, na katerih je prejemal najvišje nagrade. V letu 2011 je bil štipendist Wagnerjevega sklada. Kot zborovski pevec in pozneje solist je sodeloval s Komornim zborom Ave, APZ Tone Tomšič, zborom Radia Slovenija, zborom ljubljanske Opere SNG, Vokalno akademijo Ljubljana, Oktetom Valvasor in s Svetovnim zborom mladih, s katerim je pel na turnejah po svetu (Južna Afrika, Kitajska, Belgija). Kot koncertni pevec sodeluje z orkestrom Slovenske filharmonije, s Simfoničnim orkestrom in Big bandom RTV Slovenija ter z orkestrom ljubljanske Opere. Kot operni solist je nastopil med drugim v Kogojevih Črnih maskah, Golobovi Ljubezni kapitalu, Puccinijevi La bohème, Monteverdijevem Orfeju, Foersterjevem Gorenjskem slavčku, Piccinnijevi La Cecchini, Brittnovem Onečaščenju Lukrecije, Rossinijevi Italijanki v Alžiru, Dvořakovi Rusalki ter v Gluckovih Orfeju in Evridiki. Od leta 2010 je član Slovenskega okteta.

Organist Tine Bec, rojen leta 1993 v Brežicah, je odraščal v Boštanju. Pri petih letih se je začel učiti klavir na Glasbeni šoli Sevnica. Leta 2008 se je vpisal na Konservatorij za glasbo in balet v Ljubljani. Maturiral je iz glasbenega stavka in iz klavirja, zaključil pa je tudi višjo glasbeno šolo iz solopetja. Izobraževanje nadaljuje na ljubljanski Akademiji za glasbo, kjer je leta 2016 končal dodiplomski študij kompozicije in glasbene teorije v razredu red. prof. Janija Goloba, trenutno pa je študent magistrske stopnje glasbeno-teoretske pedagogike. Za umetniške uspehe je prejel Škerjančevo nagrado Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana. Med študijem je bil uspešen na številnih tekmovanjih, in sicer kot pevec, pianist, komorni glasbenik, skladatelj, korepetitor in zborovodja. Najbolj se je uveljavil v vokalni in vokalno-instrumentalni glasbi. Je pevec in pianist v vokalno-instrumentalni skupini Ridiamo ter sodeluje z Vokalno akademijo Ljubljana (kot pevec in asistent dirigenta maestra Stojana Kureta). Dejaven je tudi kot zborovodja: vodi Mešani zbor Zvon, Oktet Jurij Dalmatin ter ženski vokalni skupini Vilinke in Vokalnih 5.

© IMAGO SLOVENIAE 2018. Vse pravice pridržane
Izdelava spletne strani: Pozitiven Design, Oblikovanje: LUKS Studio