Sreda
15. Avgust
ob 20.30
Rdeča dvorana Magistrata - Ljubljana

TOMAŽ SEVER & ALEKSANDRA PAVLOVIČ

Tomaž Sever, violončelo
Aleksandra Pavlovič, klavir


Spored:

Ludwig van Beethoven (1770‒1827)
Sonata za violončelo in klavir št. 4 v C-duru, op. 102 št. 1

Franz Schubert (1797‒1828)
Sonata za violončelo in klavir v a-molu, D. 821 »Arpeggione«

Žare Prinčič  (1956)
La Réflexion – prva izvedba

Dmitrij Šostakovič (1906‒1975)
Sonata za violončelo in klavir v d-molu, op. 40


Vstop prost.


Violončelist Tomaž Sever se je rodil v Ljubljani in napravil prve glasbene korake pod vodstvom očeta violinista. Diplomiral in magistriral je na Konservatoriju Čajkovskega v Moskvi (profesorji Kaljanov, Monighetti, Čajkovska). Koncertira doma in v tujini. Nastopil je s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija, Celjskim komornim orkestrom ter z italijanskima komornima orkestroma Solisti Apuani in Orchestra da camera Puccini. Snema za domače in tuje radiotelevizijske postaje, posnel je tudi več zgoščenk in plošč. Zelo plodno je njegovo sodelovanje s skladatelji ‒ posvečenih mu je več kot 18 skladb, ki jih je tudi krstno izvedel.

Tomaž Sever je član Simfoničnega orkestra RTV Slovenija in Klavirskega tria Syringa (v njem igrata še violinist Jernej Brence in pianist Hinko Haas). Med letoma 1987 in 1992 je bil solo čelist orkestra Puccinijevega opernega festivala v kraju Torre del Lago in solo čelist v opernem orkestru Mestnega gledališča v Lucci. Od leta 1995 je član Ansambla Kreativ iz Celovca.

Kot pedagog je deloval na Konservatoriju za glasbo in balet Ljubljana, na Srednji glasbeni šoli v Velenju in na Visoki šoli za glasbo Ino Mirković v Opatiji (Hrvaška). Pogosto je vabljen v žirije mednarodnih glasbenih tekmovanj. Od leta 1982 do 1985 je bil predsednik programske komisije Glasbene mladine Slovenije. Od leta 1985 je član izvršnega odbora Društva glasbenih umetnikov Slovenije, od leta 1995 pa omenjenemu društvu tudi predseduje. Zasnoval in organiziral je koncertni niz DGUS v okviru Evropskega meseca kulture v Ljubljani leta 1997, prav tako pa serijo koncertov ob Svetovnih glasbenih dnevih v Ljubljani leta 2003.

Aleksandra Pavlovič je po zaključenem šolanju pri Sijavušu Gadžijevu na SCGV Emil Komel v Gorici odšla študirat klavir na Moskovski državni konzervatorij P.I. Čajkovski, kjer je z odliko diplomirala in nato zaključila še podiplomski študij. Šolala se je v razredih najuglednejših profesorjev te ustanove: Levu Naumovu, Vladimirju Viardo in Andreju Dievu. Med tem časom se je udeleževala številnih tekmovanj in prejela mnoge nagrade. Kot solistka in v komornih sestavih in prav tako kot korepetitor mnogim uglednim solistom je koncertirala po Evropi, gostovala na številnih domačih in tujih festivalih (Festival Ljubljana, Piranski glasbeni večeri, Abonma KD Nova Gorica, Grajske harmonije, Nei suoni dei luoghi…). 12 let je bila zaposlena kot profesorica klavirja in korepetitorka na GŠ Nova Gorica in na SCGV Emil Komel. Od decembra leta 2015 tudi svetnica. Aktivno se uveljavlja tudi kot predavatelj na različnih seminarjih (EPTA Slovenije, Mojstrski tečaj Leiria, Portugalska …) in kot prevajalka strokovne literature (A. Boissier: Liszt pedagog in S. Isserlis: Kje je pristala Beethovnova obara?). V letu 2012 je izšla njena prva zgoščenka z ruskim violončelistom Olegom Bugaevim v založbi MKD Soglasje.

Dirigent, skladatelj, pianist, glasbeni vodja in pedagog Žarko Prinčič se je rodil leta 1956 v Ljubljani. V Prinčičevem vsestranskem ustvarjanju je mogoče zaznati izrazit talent, s katerim v vsako glasbeno delo intuitivno vnese globino, lucidnost in ustvarjalni naboj, ki izhajajo iz njegove popolne predanosti glasbi.
Svojo umetniško pot je začel kot dirigent, pianist in glasbeni vodja v uprizoritvi Opere za tri groše v SNG Drama v Ljubljani leta 1975.

V sedemdesetih in osemdesetih letih je študiral klavir in dirigiranje v Ljubljani, Zagrebu, na Dunaju, v Parizu in Kölnu pri Lovru von Matačiću, Reinhardu Schwarzu, Gerardu Devosu in Sir Johnu Pritchardu. V času bivanja in delovanja v Parizu je dirigiral v Salle Gaveau, Théâtre du Châtelet in Auditorium des Halles ter sodeloval z orkestri, kot so Orchestre du Conservatoire, Orchestre symphonique de Picardie in Jeune Philharmonie, katerih program je med drugim zajemal Mozartov Rekviem, Beethovnove Simfonije št. 1, 2 in 7, Schönbergovo Ozarjeno noč, Šeherezado Rimskega-Korsakova, in dela Gershwina, Šostakoviča, Bizeta, Debussyja, Haydna, Musorgskega, Straussa, Brucknerja in Čajkovskega.

V devetdesetih letih se je vrnil v Ljubljano in prevzel mesto direktorja in umetniškega vodje SNG Opera in balet Ljubljana, kjer je tudi dirigiral Traviato in Rekviem Guiseppa Verdija. Kot dirigent je sodeloval tudi z Zagrebško filharmonijo, Makedonsko filharmonijo, Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija, Simfoničnim orkestrom HTV, Big bandom RTV Slovenija in Dubrovniškim simfoničnim orkestrom ter poustvaril velika simfonična dela Beethovna (simfonije), Prokofjeva (7. Simfonija), Stravinskega (Le sacre du printemps), Mozarta, Ravela, Debussyja, Lizsta, Straussa, Schumanna, Čajkovskega itd.
Prinčič je predan tudi delu z mladimi talenti. Vodil je Youth Orchestra of European Countries – Beziérs, Francija, Orchestre Interconservatoire Paris. Bil je šef-dirigent Orchestre Symphonique de Conservatoire du 15. arr. – Paris, ustanovitelj in šef-dirigent Orchestre d’Harmonie de la Ville de Paris ter ustanovitelj Orchestre de la Cité International des Arts – Paris.
Na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo – Univerza v Ljubljani je Prinčič mentor in redni profesor, kjer je s svojimi študenti od leta 1999 izvedel znamenita glasbeno-scenska dela: Zgodbo z zahodne strani, Cabaret, Opero za tri groše, Chicago, City of Angels, Pekovo ženo, Nunsense, Happy End itd.

V slovenskih narodnih gledališčih pa je kot glasbeni vodja in dirigent vodil preko 400 predstav (Opera za tri groše, Goslač na strehi, La Traviata, Chicago, Sugar, Cabaret itd).
Slednje kaže na to, da Prinčič svoje ustvarjanje na zahtevnem področju klasične glasbe neprestano dopolnjuje in bogati z delovanjem v drugih žanrih, kot so jazz in sodobno glasbeno gledališče. Med drugim je igral v znamenitem umetniškem kabaretu Lapin Agile na Montmartru v Parizu, z lastno zasedbo Žarko Prinčič Trio gostoval na jazzovskih festivalih ter kot pianist improviziral na retrospektivah nemega filma v ljubljanski Kinoteki.

Kot skladatelj Prinčič piše scensko glasbo (Shakespeare, Pinter, A. Miller, Kundera) in v skladu z vseživljenjsko strastjo nadaljuje s pisanjem komorne in solistične glasbe ter glasbe za Big Band.
Večina zvočnih posnetkov glasbenih del, ki jih je Prinčič soustvaril kot dirigent, pianist in skladatelj, je dostopnih na RTV Slovenija, ki je tudi predvajala in arhivirala koncerte, kot so Beethovnova Simfonija št. 7, Šostakovičev koncert za čelo in orkester, Slovenska filmska glasba (s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija) ter Verdijev Rekviem, ki je bil posnet v SNG Opera in balet Ljubljana.

© IMAGO SLOVENIAE 2018. Vse pravice pridržane
Izdelava spletne strani: Pozitiven Design, Oblikovanje: LUKS Studio