Ponedeljek
19. Julij
ob 20.30
Mestni muzej - Ljubljana

4KITARE

Izidor Erazem Grafenauer, kitara
Timotej Kosovinc, kitara
Mario Kurtjak, kitara
Urban Meža, kitara


Spored:

Timotej Kosovinc (1991)
Pismo
Dober trenutek

Malcolm Arnold (1921–2006)
Fantazija, Op. 107

Isaac Albeniz (1860–1909)
Cataluña

Izidor Erazem Grafenauer (1991)
Tres puentes

Timotej Kosovinc (1991)
Sladka melanholija

Astor Piazzolla (1921–1992)
Tango suita

Timotej Kosovinc (1991)
Lažni nasmeh

Federico Moreno Torroba (1891–1982)
Rafagas


Kitarski kvartet 4kitare je bil leta 2020 ustanovljen na pobudo Ustanove Imago Sloveniae – Podoba Slovenije. Sestavljajo ga štirje odlični mladi virtuozi, vsi nagrajenci številnih tekmovanj in mednarodno aktivni koncertni glasbeniki. Druži jih predvsem želja po poustvarjanju glasbe različnih obdobij in skladateljev pa tudi po ustvarjanju svojih lastnih kompozicij. Glasbeniki se na ta način predstavijo tako kot solisti, kot tudi v različnih kombinacijah – od duov, triev do kvarteta – pri čemer se med seboj izvrstno dopolnjujejo.

Izidor Erazem Grafenauer, rojen leta 1991, se je s šestimi leti začel učiti klavir pri Suzani Zorko, pri osmih pa še kitaro pri prof. Evi Hren na Konservatoriju za glasbo in balet v Ljubljani (KGBL). Po končani osnovni šoli se je vzporedno s splošno gimnazijo vpisal na teoretski oddelek na KGBL ter leto kasneje še na glavni predmet kitaro. Leta 2008 je bil kot izjemno nadarjen sprejet na Akademijo za glasbo v Ljubljani, kjer je pod mentorstvom Andreja Grafenauerja decembra 2013 z odliko diplomiral. Študij kitare zaključuje na tretjestopenjskem študiju specializacije na Glasbeni akademiji Univerze v Zagrebu pri prof. Istvanu Romerju, vzporedno pa je junija 2017 zaključil tudi magistrski študij baročne lutnje in teorbe na konservatoriju B. Marcello v Benetkah pri specialistu za lutnjo prof. Tizianu Bagnatiju.

Prejel je vrsto visokih nagrad, med katerimi velja posebej izpostaviti 1. mesto in posebno nagrado za najboljšo interpretacijo skladb F. Sora na enem najstarejših kitarskih tekmovanj za glasbene umetnike (do 35 let), tekmovanju F. Sor v Rimu leta 2012 ter 1. in 4. nagrado ter nagrado publike v dveh različnih kategorijah (do 20 let in brez omejitve starosti) na 8. tekmovanju E. Mercatali v Gorici leta 2011. Med študijem je prejel tudi dve Prešernovi nagradi Akademije za glasbo za solistične nastope z orkestrom in za nastope s kvartetom Hymnia.

V času študija je kot solist dvakrat nastopil z orkestrom Slovenske filharmonije, moskovskim ansamblom La voce Strumentale, s Komornim godalnim orkestrom Akademije za glasbo in orkestrom SNG Maribor, s katerim je izvedel noviteto Tjaše Žalik – Koncert za kitaro in orkester. Kot solist je nastopil tudi s kitarskima orkestroma Akademije za glasbo in Ljudmila Rusa, simfoničnim orkestrom Cantabile ter z Baročnim orkestrom Akademije za glasbo v Ljubljani. Solistično je veliko nastopal po Sloveniji in v tujini (Avstrija, Italija, Madžarska, Nemčija, Francija, Hrvaška itd.).

Grafenauer je zelo aktiven tudi kot komorni glasbenik. V času študija je prejel več nagrad (tri 1. nagrade na državnih tekmovanjih v kategoriji kitarski duo z različnimi partnerji, 1. nagrada na tekmovanju E. Mercatali v kitarskem duu). Trenutno je najbolj dejaven v Slovenskem kitarskem kvartetu, ki ga je leta 2012 ustvaril z Mariem Kurtjakom, Simonom Fojkarjem in Aljošo Vrščajem. Na področju stare glasbe je sodeloval v vseh baročnih projektih Akademije za glasbo po letu 2011, v Monteverdijevih Večernicah (renesančna lutnja), v Monteverdijevem Orfeju (teorba), v projektu Glasbene svečanosti Versaillesa (teorba) ter v projektu G. B. Pergolesi – Stabat mater (sodelovanje UL AG in SNG Maribor). Bil je glavni teorbist na projektih Monteverdijevega Kronanja Popeje v produkciji mariborske opere, Händlove Agrippine v produkciji Akademije za umetnost Univerze v Zagrebu. Je redni član Hrvatskega baročnega ansambla, redno pa sodeluje tudi z vokalnim sestavom Antiphonus. Kot lutnjist in teorbist nastopa z mednarodnimi umetniki  kot so Egon Mihajlović, Alexander Rudin, Mario Jonas, Mark Tucker, Lucio Rizzello, Gaby Butmann, Dmytrij Sinkovski, Enrico Onofri in mnogimi drugimi.

Izdal je dve samostojni zgoščenki. Leta 2018 je pri založbi Divya Records izšla plošča s skladbami za baročno lutnjo, leta 2019 pa pri založbi Baros records zgoščenka s skladbami za kitaro in kitaro v komornih zasedbah slovenskih avtorjev.

Skladatelj, kitarist in aranžer Timotej Kosovinc (1991) se ukvarja z različnimi glasbenimi stili in žanri. Sklada za najrazličnejše inštrumente in zasedbe, še posebej uspešen pa je na področju koncertne glasbe. Svojo glasbeno pot je začel pri sedmih letih. Pri 10 letih je napisal svojo prvo skladbo, svoj prvi samostojni kitarski recital pa je izvedel pri 12 letih. Kasneje se je glasbeno izobraževal na Konservatoriju za glasbo in balet Ljubljana, kjer je prejel Škerjančevo nagrado za izjemne uspehe pri umetniškem uveljavljanju konservatorija, in na Univerzi za glasbo in upodabljajočo umetnost na Dunaju, kjer je z odliko diplomiral iz kitare v razredu prof. Alvara Pierrija, kompozicije in teorije glasbe v razredu prof. Johannesa Kretza in Detleva Müller-Siemensa ter iz glasbene pedagogike. Je nagrajenec številnih mednarodnih kitarskih in kompozicijskih tekmovanj in natečajev. Med drugim se ponaša z naslovom zmagovalca evropskega kitarskega tekmovanja Enrico Mercatali (Italija), mednarodnega tekmovanja Guitar Art Summer Fest (Črna gora) in republiškega tekmovanja TEMSIG (Slovenija). Za svoje izjemne študijske dosežke je leta 2019 prejel častno nagrado avstrijskega Zveznega ministrstva za izobraževanje, znanost in raziskovanje (Bundesministerium für Bildung, Wissenschaft und Forschung), ki se podeli 50 najboljšim absolventom od približno 16.000 absolventov z vseh študijskih smeri iz celotne Avstrije. Trenutno piše doktorsko disertacijo na področju glasbene analitike pri prof. dr. Margareti Saary na Univerzi za glasbo in upodabljajočo umetnost Dunaj.

Dodatno se je izobraževal pri velikih mojstrih kompozicije in kitare kot so David Newman, Lalo Schifrin, Michael Jarrell, Beat Furrer, Helmut Lachenmann, Leo Brouwer, Dušan Bogdanović, Pepe Romero, Costas Cotsiolis, Dale Kavanagh, Graham Devine, Konrad Ragossnig in drugi.

Kot skladatelj, kitarist in predavatelj je reden gost na pomembnih koncertnih prizoriščih kot so Musikverein (Dunaj, Avstrija), Slovenska filharmonija (Ljubljana, Slovenija) ali Cankarjev Dom (Ljubljana, Slovenija) in na različnih festivalih in poletnih šolah kot so Wien Modern, Intonation Ungarn, Forum Gitarre Wien, Liechtensteiner Gitarrentage, Sonus – delavnica komorne glasbe ali Mednarodni festival kitare Postojna. Svojo glasbo redno izvaja v okviru turnej po Evropi in Kanadi.

Vodil je tečaj solfeggia in imel predavanja o kompoziciji in teoriji glasbe na Univerzi za glasbo in upodabljajočo umetnost na Dunaju in na Akademiji Franza Liszta v Budimpešti. Trenutno poučuje kitaro, komorno glasbo in kompozicijo na Glasbeni šoli J. G. Albrechtsberger v Klosterneuburgu (Avstrija). Kot solist je nastopil s simfoničnim orkestrom Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana in dirigentom Tomažem Habetom, z Orkestrom slovenske filharmonije in dirigentom Markom Hribernikom in z avstrijskim orkestrom Philharmonie Marchfeld in dirigentko Bettino Schmitt na več koncertih v Avstriji. Od leta 2013 je član organizacije Live Music Now, ki je nastala na pobudo svetovno znanega violinista Yehudija Menuhina in katere osnovno vodilo je ponesti živo glasbo vsem ljudem, še posebej tistim, ki jim je živa glasba težko dostopna. Že več let uspešno organizira poletne in zimske koncerte v Ljubljani (v Botaničnem vrtu in Rdeči dvorani na Magistratu), ki so postali tradicionalni.

Sodeloval je pri režiji, snemanju in produciranju umetniških posnetkov in videov svojih skladb in izvedb. Timotej pravi: »Poslušalce lahko navdušiš z izjemno tehniko, vrtoglavo virtuoznostjo, s pristno muzikalnostjo, ampak vedno bodo najbolj cenili to, da začneš skozi glasbo govoriti. Nekateri bodo v moji glasbi morda našli samo razvedrilo ali pa polepšan večer po napornem delovnem dnevu, drugi se bojo z njo poistovetili na čustveni ravni in tretji bojo v njej opazovali zapletene kompozicijske strukture in načine obdelave glasbenega materiala – za vse se bo našlo nekaj. Moja največja želja je mojo glasbo deliti z vsemi ljudmi. Samo skupaj z njimi lahko namreč moja glasba resnično zaživi!«

Mario Kurtjak (1989) je slovenski kitarist, profesor kitare, skladatelj, kemik in doktor znanosti. Na Akademijo za glasbo v Ljubljani je bil sprejet pri 16 letih kot izreden talent in leta 2010 diplomiral summa cum laude v razredu prof. Andreja Grafenauerja. Z odliko je zaključil tudi podiplomski študij kitare na sloviti Royal Academy of Music v Londonu, kjer je študiral pri prof. Michaelu Lewinu, Davidu Russellu in Fabiu Zanonu ter kompozicijo pri dr. Davidu Gortonu in prejel nagrado fondacije Blyth Watson. Na mladinskih državnih in mednarodnih tekmovanjih je bil večkrat prvonagrajen, leta 2019 pa je osvojil 2. nagrado (prva ni bila podeljena) in nagrado občinstva na prestižnem 16. mednarodnem kitarskem tekmovanju Miguel Llobet v Barceloni. Velja za izjemnega interpreta kitarske glasbe z obilico tehničnega znanja, izrazitim smislom za muzikalnost, izostrenim odnosom do tona in občutkom za zvočno niansiranje. Redno koncertira po Sloveniji in tujini kot solist in član različnih komornih zasedb, med katerimi sta trenutno najbolj aktivna Slovenski kitarski kvartet in Solent duo s kolumbijsko sopranistko Melizo Metzger. V letih 2018 in 2019 je letno izvedel preko 20 koncertov, med njimi tudi solistični recital v St James’s Piccadilly v Londonu ter koncerte v Dvorani Bamberg v Beljaku, na Festivalu Lent v Mariboru in Festivalu Arsana na Ptuju. Februarja 2019 je bival in ustvarjal v slovenski umetniški rezidenci v Londonu, kjer je na koncertih krstno izvedel zanj napisano skladbo Kitarska rapsodija brazilskega skladatelja Bernarda Simõesa, predstavil dela slovenskih skladateljev in lastne skladbe ter v komornih skupinah sodeloval s tam živečimi glasbeniki. Za svoje glasbeno delovanje je dobil nagrado Antonia Tarsie (2005), februarsko priznanje občine Logatec za izjemne dosežke na področju kulture (2009), Škerjančevo nagrado (2007), Prešernovo nagrado Akademije za glasbo (2008) in nagrado fondacije Blyth Watson (2017).

Urban Meža (1992) je kitaro začel igrati pri 8 letih pod mentorstvom prof. Borisa Štiha v Glasbeni šoli Velenje. Srednjo glasbeno šolo je obiskoval in zaključil na Umetniški gimnaziji Velenje pod mentorstvom prof. Monike Krajnc Štih. Dodiplomski študij in magisterij je zaključil na Univerzi za glasbo in upodabljajoče umetnosti v Gradcu v razredu priznanega kitarista in pedagoga Martina Myslivečka. V študijskem letu 2016/2017 je bil eno leto na izmenjavi v Španiji v Sevilji na Konservatoriju Manuela Castilla kjer je sodeloval z Antoniem Durom. Leta 2011 je na državnem tekmovanju TEMSIG prejel 2. nagrado v kategoriji kitarskih duetov z Zalo Javornik, leta 2013 je na mednarodnem tekmovanju Dnevi kitare Krško v neomejeni starostni kategoriji prejel zlato plaketo in 3. nagrado. leta 2015 pa je na državnem tekmovanju TEMSIG dosegel 3. mesto v najvišji starostni kategoriji. Dodatno se je izobraževal na seminarjih pri svetovno znanih kitaristih kot so Zoran Dukić, Carlo Marchione, Lorenzo Micheli, Paolo Pegoraro, Thomas Müller Pering, Istvan Römer, Thomas Offerman in drugi.

Urban Meža poučuje kitaro na GŠ Frana Koruna Koželjskega v Velenju, občasno sklada lastne kompozicije in je tajnik društva slovenskih učiteljev kitare-EGTA. Poleg nastopanja v klasičnih zasedbah je dejaven še v akustični zasedbi Urban & Katarina v katerem s svojo sestro Katarino Meža ustvarjata lastno avtorsko glasbo in akustične priredbe znanih slovenskih in tujih avtorjev.


Vstop prost. Brezplačne vstopnice lahko prevzamete zadnjo uro pred koncertom na vhodu v Mestni muzej. Število mest je omejeno, zato vam svetujemo, da pridete nekoliko prej.

Skladno s spremembami Odloka o začasni omejitvi ponujanja kulturnih storitev končnim uporabnikom se predstav lahko udeležijo le osebe s potrdilom o: prebolelem covidu-19 (P), cepljenju (C) ali negativnem rezultatu testa, ki ne sme biti starejši od 48 ur (T). Spoštovanje pogoja PCT je odgovornost obiskovalca. Dokazila niso potrebna za mlajše od 18 let, ki se prireditve udeležijo z ožjimi družinskimi člani oziroma skrbniki. 

Vsi obiskovalci morajo nositi zaščitne maske, si redno razkuževati roke in upoštevati varnostno razdaljo vsaj 1,5 m. Vstop v dvorano je mogoč le z vstopnico, obiskovalce naprošamo, da v dvorano vstopajo posamično ob spremstvu hostes, ki jih bodo pospremile do prostega mesta. Obiščite nas le, če ste zdravi.

© IMAGO SLOVENIAE 2025. Vse pravice pridržane
Izdelava spletne strani: Pozitiven Design, Oblikovanje: LUKS Studio