BERLINSKI PIHALNI OKTET (Nemčija, Madžarska, Japonska, Slovenija)
Christoph Hartmann, oboa
Andreas Wittmann, oboa
Wenzel Fuchs, klarinet
Tomaž Močilnik, klarinet
Andrej Žust, rog
Boštjan Lipovšek, rog
Bence Bogányi, fagot
Hana Hasegawa, fagot
Spored:
Ludwig van Beethoven (1770–1827), Oktet v Es-duru, op.103
Franz Krommer (1759–1831), Oktet-Partita v F-duru, op.57
Wolfgang Amadeus Mozart (1756–1791), Serenada v c-molu, KV 388
Nevsakdanji sestav vrhunskih v Berlinu živečih glasbenikov, sicer članov najboljših evropskih orkestrov s težiščem na Berlinskih filharmonikih.
Christoph Hartmann je svojo prvo oboo dobil pri desetih letih, že dve leti kasneje pa je začel šolanje pri Georgu Fischerju na konservatoriju v Augsburgu. Leta 1984 je študij nadaljeval pri Güntherju Passinu na Univerzi za glasbo in upodabljajočo umetnost v Münchnu, kjer je po opravljenem zaključnem izpitu tudi sam postal učitelj. Kariero orkestrskega glasbenika je začel leta 1991 v Stuttgartski filharmoniji, leto kasneje pa se je preselil v Berlin. Od leta 1993 poučuje na Karajan akademiji Berlinskih filharmonikov, kjer je leta 1999 skupaj s kolegi ustanovil zasedbo Landsberger Sommermusiken (Landsberška poletna glasba), iz katere se je kasneje razvil Ansambel Berlin. V zadnjih letih se vse bolj posveča raziskovanju in odkrivanju nepoznanega skladateljskega opusa za oboo, lastni repertoar pa razvija in bogati s skladbami nekoč legendarnega, danes pa že skoraj pozabljenega virtuoza na oboi Antonina Pascullija.
Andreas Wittmann je študiral na Univerzi za glasbo v Münchnu pri Manfredu Clementu, kasneje pa na Berlinski umetniški univerzi pri Hansjörgu Schellenbergerju. V Münchnu je študiral tudi dirigiranje pri Hermannu Michaelu in večkrat sodeloval na tečajih dirigiranja pri Sergiu Celibidache. Med letoma 1985 in 1986 je bil prejemnik štipendije na Karajan akademiji Berlinskih filharmonikov, kjer se je nato tudi zaposlil. Leta 1988 je skupaj s štirimi sodelavci ustanovil Pihalni kvintet Berlinske filharmonije. Več let je bil glavni oboist pri orkestru Festivala Bayreuth, kot solist, komorni glasbenik in kot učitelj pa gostuje tako v Nemčiji kot v tujini. Dolga leta je bil profesor na Karajan akademiji Berlinskih filharmonikov, katere vodenje je prevzel julija 2013. Trenutno deluje tudi kot redni gostujoči dirigent Simfoničnega orkestra Salvador de Bahia v Braziliji. Poleg tega dirigira med drugim tudi Berlinskemu simfoničnemu orkestru in Berlinskemu orkestru Sibelius. Andreas Wittmann obožuje dobro hrano in vino ter rad obiskuje gledališče.
Wenzel Fuchs prihaja iz regije, kjer je glasba za pihala zelo cenjena. Domačin iz Innsbrucka, potomec glasbene družine, je že kot otrok igral klarinet v različnih pihalnih zasedbah. Po študiju v Kitzbühelu in Innsbrucku je odšel na dunajsko Univerzo za glasbo in upodabljajočo umetnost, kjer je imel priložnost igrati z Dunajskimi filharmoniki. Svojo poklicno pot je začel kot glavni klarinetist Dunajske Ljudske opere, nadaljeval v Simfoničnem orkestru Radia ORF, od leta 1993 pa igra pri Berlinskih filharmonikih. Fuchs je aktiven tudi kot solist in komorni glasbenik v različnih zasedbah kot so Filharmonični pihalni ansambel, Filharmonični pihalni solisti, Filharmonični oktet in Filharmonični prijatelji Dunaj-Berlin. Poučuje tudi na Karajan akademiji Berlinskih filharmonikov, bil pa je tudi profesor na Visoki šoli za glasbo Hanns Eisler v Berlinu (od jeseni 2008 do poletja 2012), gostujoči profesor na Univerzi Geidai v Tokiu na Japonskem (od 2012) in častni profesor na konservatoriju v Šanghaju. Od oktobra 2015 je profesor na Mozarteumu v Salzburgu, svoje mojstrske tečaje pa izvaja po vsem svetu. Wenzel Fuchs je velik ljubitelj smučanja, svoj prosti čas pa najraje preživlja z družino.
Leta 1990 rojen Tomaž Močilnik je začel svojo glasbeno izobrazbo v svoji domovini na koroškem, preden se je leta 2005 podal v Celovec, kjer je do leta 2009 obiskoval slovensko gimnazijo ter se glasbeno izobraževal na Koroškem deželnem konservatoriju za glasbo pri profesorju Hubertu Salmhoferju. Po srednji šoli se je vpisal na študij glasbe v Gradec, kjer je leta 2014 z odliko diplomiral v razredu Geralda Pachingerja. Svoje izobraževanje je po uspešno opravljeni avdiciji nadaljeval na Orkestrski akademiji Berlinske državne opere pod vodstvom Daniela Barenboima, kjer je 2 leti pridobival izkušnje s sodelovanjem z najbolj priznanimi dirigenti in solisti tega časa. Od septembra 2016 je Tomaž redno zaposlen kot solo-klarinetist v orkestru Frankfurtskega radia s katerim koncertira po vsem svetu.
Andrej Žust je končal nižjo glasbeno šolo v rodnem Logatcu pri Janezu Polancu, šolanje je nadaljeval na Konservatoriju za glasbo in balet Ljubljana pri Metodu Tomacu, nato pa študiral na Akademiji za glasbo v Ljubljani pri Jožetu Faloutu in Boštjanu Lipovšku. Svoje znanje je izpopolnjeval pri priznanih profesorjih, kot so Hermann Baumann, Radovan Vlatković, Froydis Ree Wekre in drugi. Dve leti je bil štipendist prestižne Akademije Herbert von Karajan Berlinskih filharmonikov (2009-2011). Kot solist je trikrat zmagal na državnem tekmovanju mladih glasbenikov TEMSIG (1996, 1999, 2001- je prejel absolutnih 100 točk) in na mednarodnem tekmovanju v Udinah (Italija), kjer je poleg prve nagrade prejel še dve posebni nagradi in bil tako proglašen za absolutnega zmagovalca. Kot komorni glasbenik je na državnem tekmovanju komornih skupin leta 2004 zmagal s kvartetom rogov, leta 2006 s pihalnim kvintetom, leta 2006 pa je bil četrtfinalist na prestižnem tekmovanju ARD s pihalnim kvintetom Savitra. Andrej Žust je zelo aktiven komorni glasbenik, redno koncertira na mednarodnih festivalih po celem svetu. Kot član svetovno znanih mladinskih orkestrov Gustav Mahler ter Pacifiškega glasbenega festivala (PMF) je sodeloval z najbolj uglednimi dirigenti in solisti. Kot solist se je predstavil z orkestrom Slovenske filharmonije, orkestrom Berliner Barock Solisten, Ruskim državnim orkestrom, Komornim orkestrom Mito, Komornim orkestrom Slovenske filharmonije, Ruskim državnim orkestrom in drugimi. Za svoje dosežke je prejel Škrjančevo nagrado, katero podeljuje SGBŠ Ljubljana, Prešernovo nagrado Univerze v Ljubljani ter Betettovo nagrado. Andrej Žust je bil dolga leta solo hornist orkestra Slovenske filharmonije, sodeloval je tudi s simfoničnim orkestrom RTV Slovenija, z Orkestrom Ljubljanske opere, od leta 2011 pa je član orkestra Berlinske filharmonije.
Hornist Boštjan Lipovšek je svoje prve glasbene lekcije dobil od brata in očeta, ki sta oba hornista. Šolanje je nadaljeval sprva na Konservatoriju za glasbo in balet, nato pa na Akademiji za glasbo v Ljubljani pri prof. Jožetu Faloutu. Pri njem je tudi diplomiral, ter nato zaključil še podiplomski študij. Izpopolnjeval se je pri Radovanu Vlatkoviću na salzburškem Mozarteumu. Med študijem v Ljubljani je prejel študentsko Prešernovo nagrado za izvedbo Straussovega 1. koncerta za rog in orkester s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija. V tem orkestru je takoj zatem zasedel mesto solo hornista. Kot solist je sodeloval z dirigenti, kot so Anton Nanut, En Shao, David de Villiers, Stefano Pelegrino Amato, Gary Brain, Amy Anderson, Yakov Kreizberg, Sian Edwards in drugi. Kot solist je gostoval pri Orkestru Nacionalne opere La Monnaie v Bruslju, Berlinskem simfoničnem orkestru, Mahlerjevem komornem orkestru, Izraelski filharmoniji, v zadnjem času pa redno gostuje pri Orkestru Budimpeškega festivala. Leta 2001 je zmagal na mednarodnem tekmovanju Citta di Porcia. Od leta 1999 kot asistent, od leta 2004 pa kot docent predava na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Leta 2005 se je odzval povabilu iz Zagreba, kjer kot docent predava tudi na tamkajšnji Akademiji za glasbo. Leta 2008 je za umetniške dosežke na glasbenem področju prejel nagrado Prešernovega sklada. Pri Založbi kaset in plošč RTV Slovenije je doslej izšlo pet zgoščenk; tri samostojne in dve v komornih zasedbah (Slovenski kvintet trobil in pihalni kvintet Ariart), pri nemški založbi Profil pa je z zasedbo Juvavum Brass posnel zgoščenko Salzburške raritete. S Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija, katerega član je že preko deset let, je posnel koncerte R. Straussa in W. A. Mozarta, R.Gliera, J.Pauerja in drugih, posebej pa velja omeniti krstne izvedbe in premierna snemanja del Lojzeta Lebiča, Iva Petrića, Tomaža Habeta in Uroša Kreka.
Bence Bogányi se je rodil v madžarski glasbeni družini. Prvih lekcij fagota je bil pri devetih letih deležen s strani Györgyja Bokorja. Študiral je na Akademiji Sibelius v Helsinkih pri Lászlu Hari, leta 2004 pa je z odliko diplomiral pri profesorju Klausu Thunemannu na Glasbeni akademiji Hanns Eisler v Berlinu. Leta 1997 je Bence Bogányi osvojil prvo nagrado na mednarodnem tekmovanju Crusell na Finskem, leta 2006 je sledila prva nagrada na mednarodnem tekmovanju Fernand Gillet – Hugo Fox v Indianapolisu (ZDA), nato pa še druga nagrada in nagrada občinstva na mednarodnem glasbenem tekmovanju ARD v Münchnu, kjer je nastopal kot del kvinteta Chantily. Bence Bogányi je bil leta 1997 imenovan za glavnega fagotista v Helsinški državni operi, leta 2002 je zasedel enako pozicijo v Helsinški filharmoniji, leta 2005 pa je prestopil v Radijski simfonični orkester Berlin. Od leta 2007 do 2013 je bil Bence Bogányi glavni fagotist Münchenske filharmonije. Kot komorni glasbenik in solist je nastopal po vsej Evropi in Aziji s priznanimi zasedbami in orkestri. Leta 2005 je skupaj s Helsinško filharmonijo izvedel svetovno premiero koncerta za fagot, ki ga je zanj napisal finski skladatelj Kalevi Aho. Od leta 2009 do 2013 je Bence Bogányi učil fagot kot profesor na glasbeni akademiji v Nürnbergu. Leta 2013 je bil imenovan za profesorja fagota na Akademiji za glasbo v Hannovru.
Hana Hasegawa je od marca 2020 štipendistka Akademije Simfoničnega orkestra Bavarskega radia, od jeseni 2018 pa študira na dodiplomskem študiju pri prof. Benceu Bogányiju na Akademiji za glasbo v Hannovru. Rodila se je v Bayreuthu julija 1999, odraščala pa na Japonskem. Fagot je začela igrati v šolskem pihalnem orkestru pri 13 letih, prve mojstrske lekcije pa je pri 16 letih dobila pri Kenichiju Furuyi. V šolskem letu 2016/17 je zaključila leto izmenjave na Konservatoriju Béla Bartók v Budimpešti, kjer je študirala pri Györgyu Olajosu in Bálintu Mohaiju. Po vrnitvi na Japonsko je študij nadaljevala pri Takau Kogu. Zmagala je na številnih tekmovanjih, kot so 16. Državno samostojno tekmovanje za pihala in tolkala za mlade v Tokiu, 11. in 12. Mednarodno tekmovanje v interpretaciji za pihalne instrumente na Češkem in mnoga druga. Nastopila je tudi na različnih festivalih, kot so Glasbeni festival Schleswig-Holstein, Festival Moritzburg in Festival komorne glasbe Kaakon. Je štipendistka Mednarodne fundacije Yehudi Menuhin.
Vstop prost. Brezplačne vstopnice lahko prevzamete zadnjo uro pred koncertom na vhodu v Stolnico sv. Nikolaja. Število mest je omejeno, zato vam svetujemo, da pridete nekoliko prej.
Skladno s spremembami Odloka o začasni omejitvi ponujanja kulturnih storitev končnim uporabnikom se predstav lahko udeležijo le osebe s potrdilom o: prebolelem covidu-19 (P), cepljenju (C) ali negativnem rezultatu testa, ki ne sme biti starejši od 48 ur (T). Vstop na prizorišče je mogoč le s predložitvijo dokazila o izpolnjevanju pogoja PCT. Dokazila niso potrebna za mlajše od 15 let, ki se prireditve udeležijo z ožjimi družinskimi člani oziroma skrbniki.
Vsi obiskovalci morajo nositi zaščitne maske, si redno razkuževati roke in upoštevati varnostno razdaljo vsaj 1,5 m. Vstop v dvorano je mogoč le z vstopnico, obiskovalce naprošamo, da v dvorano vstopajo posamično ob spremstvu hostes, ki jih bodo pospremile do prostega mesta. Obiščite nas le, če ste zdravi.
V sodelovanju z:
