BOŽIČNI KONCERT PRED MAGISTRATOM
Mešani komorni zbor Ljubljanski madrigalisti, dirigent Primož Malavašič
Martina Burger, sopran
Matej Vovk, tenor
Aleksandra Naumovski Potisk, klavir
SPORED:
J. Newton (prir. A. Naumovski Potisk): Amazing grace
J. S. Bach: Ave Marija
L. M. Škerjanc: Božična
Latinska himna: Adeste fideles
G. Caccini: Ave Marija
A. Loyd Weber: All I Ask Of You
A. Vodopivec: Otrok v Božični noči
P. Dolenc: Cantate Domino
J. D. Marks: Rudolph, The Rednosed Reindeer
M. Torme, R. Wells: The Christmas Song
J. Styne, S. Cahn: Let It Snow
R. B. Smith, F. Bernard: Winter Wonderland
B. Crosby (prir. A. Naumovski Potisk): Bel Božič
W. B. Bradbury: Yes, Jesus Loves Me
E. F. Piermont: O Happy Day
J. Piermont: Jingle Bells
K. A. Arnesen: Magnificat
A. C. Adam: O sveta noč
O SOLISTIH:
Martina Burger je z odliko diplomirala leta 2011 v razredu Vlatke Oršanić, redne profesorice na zagrebški Akademiji za glasbo. Uspešno je nastopala na slovenskih in hrvaških pevskih tekmovanjih, leta 2007 in 2009 pa je v Dubrovniku prejela prvo nagrado. Bila je finalistka mednarodnih pevskih tekmovanj na Slovaškem (Trnava) in v Italiji (Videm, Alessandria). Leta 2010 je prejela tudi rektorjevo nagrado zagrebške univerze. Kot koncertna pevka je med drugim sodelovala na Dubrovniških poletnih igrah, Varaždinskih baročnih večerih, Festivalu Brežice, Kogojevih dnevih, IFCM Peking (Kitajska), Festival Saint-Lo (Francija) … Nastopa tudi z različnimi orkestri (Simfonični orkester RTV Slovenija, Slovenska Filharmonija, Simfonični orkester hrvaške radiotelevizije, HRBA – Hrvaški baročni ansambel, Orkester hrvaške vojske …) ter v opernih gledališčih v Ljubljani, Zagrebu in na Reki. V različnih koncertnih in opernih produkcijah je poustvarila vloge Pamine, Kraljice noči (Mozart, Čarobna piščal), Madamme Herz (Mozart,Gledališki ravnatelj), Metke (Humperdinck, Janko in Metka), Laurette (Puccini, Gianni Schicchi), baronice Sue Ellen (Offenbach, Pariško življenje), Adine (Donizetti, Ljubezenski napoj), Sreče (Bersa, Der Schuster von Delft), Nimfe (Monteverdi, Orfej), Belinde (Purcell, Dido in Enej), Desete hčere v noviteti Milka Lazarja Deseta hči … V SNG Opera in balet Ljubljana trenutno nastopa v vlogah Minke (Foerster, Gorenjski slavček), Frasquite (Bizet, Carmen) in Evridike (Offenbach, Orfej v peklu).
Matej Vovk se je šolal na Srednji glasbeni in baletni šoli v Ljubljani. Udeleževal se je seminarjev pri R. Millerju, K. Widmerju in M. Robavsu. Udeležil se je tudi seminarja Opera Plus v Bruslju.Leta 2002 se je zaposlil kot član solo zbora, od leta 2005 pa je solist v SNG Opera in balet Ljubljana. Nastopil je v naslednjih solističnih vlogah: Minister (Princeska na zrnu graha), don Eusebio (Prilika dela tatu), Spoletta (Tosca), Harlekin (Atlantski cesar), Abdallo (Nabucco), Incroyable (André Chénier), Albazar (Turek v Italiji)), Požigalec (Renske nimfe), Rodriguez (Don Kihot), Dancairo (Carmen), Jeroška in Ovlur (Knez Igor), Camille (Vesela vdova), Mengone (Apotekar), Philipp (Gledališki direktor) ter druge.
Aleksandra Naumovski Potisk je dejavna na mnogih umetniških in pedagoških področjih. Poučuje klavir in komorno igro na Glasbeni šoli Ljubljana Vič – Rudnik. Leta 1999 je prejela nagrado za slovenskega Inovativnega učitelja leta, že naslednje leto je Založba Rokus izdala njen avtorski učbenik Čudoviti svet zvokov za uporabo pri predmetu glasba v devetletni osnovni šoli. Kot predavateljica je že dvakrat sodelovala na evropski konferenci European Piano Teacher Association; EPTA 2005 v Manchestru (Velika Britanija) in EPTA 2006 na Madeiri (Portugalska). Od leta 2013 je korepetitorka na Univerzi v Ljubljani, kjer je izvedla prek petdeset nastopov. Na področju korepeticij je delovala tudi z Rebeko Radovan ter v zadnjem času s solistkami ljubljanske Opere v ženskem vokalnem tercetu Casta Diva (Urška Arlič-Gololičič, Martina Burger in Gordana Hleb) ter na drugih pevskih recitalih (100. obletnica Rada Simonitija v Slovenski Filharmoniji, Unionska Dvorana Maribor …). Posveča se tudi skladanju glasbe; za koncertno in instruktivno rabo ter organizaciji različnih glasbenih dogodkov. Sodeluje tudi s Čarobno deželo pri izvedbi opernih predstav za otroke v Cankarjevem domu.
Mešani komorni zbor Ljubljanski madrigalisti je prepoznavna in uspešna slovenska vokalna zasedba. Leta 1991 se je skupina članov Slovenskih madrigalistov odločila, da se vrže Matjažu Ščeku v zborovski objem in se voljno prepusti njegovemu vodenju. Izkušnje pevcev, pridobljene v mnogih zborih, in glasbena podkovanost, so tako nastalemu jedru, ki se je z nekaj novimi okrepitvami kmalu izoblikovalo v komorni zbor, zagotavljale resnost, zborovodji pa umetniški izziv. Vzpostavljena je bila naveza, polna veselja, volje, energije, pričakovanj, glasbenega tovarištva in ambiciozno zastavljenih ciljev. Zrelost in zahtevnost pevcev, ki je mejila že na razvajenost, visoka raven njihovih pevskih veščin ter izjemna glasbena potenca zborovodje so že na začetku omogočili skušanje z zahtevnejšo zborovsko literaturo. Pri tem je posebno vlogo igrala Maša za štiriglasna zbora Franka Martina, ob kateri so pevci, zbor kot umetniško telo pa tudi zborovodja rasli, zoreli, uživali in se bogatili skozi prva tri leta sodelovanja. Prav prepričljivo izvajanje tega zborovskega bisera je Ljubljanskim madrigalistom tlakovalo pot na vrh slovenskega zborovstva, kjer ni bilo prave gneče – ravno prav za spodbudo in v izogib pretirani samozadovoljnosti.
Nad Ščekovo izvedbo Martinove maše se je navdušil tudi eden svetovno najbolj priznanih zborovodij, Gary Graden, kar je botrovalo sodelovanju Ljubljanskih madrigalistov z njegovim odličnim zborom St. Jacobs, vrhunskem gostovanju Ljubljanskih madrigalistov na Švedskem leta 1996 pa tudi trajnemu prijateljstvu med obema zborovodjema, sorodnima umetniškima dušama. Na programsko usmeritev in oblikovanje zborovega profila je vplivalo tudi tesno sodelovanje in prijateljstvo zborovodje z litovskim skladateljem Vytautasom Miškinisom. Zbor je koncertno izvedel vrsto njegovih skladb; nekatere med njimi je skladatelj Matjažu Ščeku tudi posvetil.
Turnej, gostovanj, večinoma uspešnih tekmovanj (vsaj nekaj jih lahko omenimo: Arezzo, Gorica, Tours, Tolosa, Marktoberdorf in, seveda večkrat Naša pesem v Mariboru) in koncertov se je nabralo obilo. V Sloveniji so Ljubljanski madrigalisti koncertirali na vseh koncih in krajih, po Evropi pa v Avstriji, Italiji, Nemčiji, Franciji, Španiji, Bosni, na Hrvaškem, Madžarskem, Finskem, Švedskem, Češkem …