BRATKO BIBIČ & DEDLEY WOODLEYBEARS (Slovenija, Avstrija, Češka)
Bratko Bibič, harmonika, vokal
Paul Schuberth, harmonika, vokal
Victoria Vicy Pfeil, saksofoni, vokal
Tomáš Novák, violina, vokal
Skladatelj in harmonikar Bratko Bibič je pred nekaj leti v posebno epizodo svojega glasbenega udejstvovanja povabil dva glasbenika in glasbenico mlade generacije, živeče in delujoče v Avstriji Paula Schubertha, Victorio Vicy Pfeil in Tomáša Nováka. Bibič s harmonikarjem in skladateljem Paulom Schuberthom tudi redno (so)deluje v petnajstčlanskem harmonikarskim orkestru Die Wiener Ziehharmoniker od njegove ustanovitve leta 2009 dalje, skupaj z Ottom Lechnerjem pa tvorita harmonikarski Trio Fatasticus. Z Dedley Woodleybears je na prvem gostovanju v Sloveniji avgusta 2015 koncertiral v Ljubljani, Izoli, Laborju in Novem mestu (Goga festival), leta 2016 pa dvakrat na Dunaju, drugje po Avstriji, v Sloveniji in v Nemčiji. Serijo nastopov so zaključili marca 2017 z gala zatvoritvenim koncertom 17. edicije dunajskega Akkordeon Festival Vienna (Reigen), enega največjih festivalov harmonikarske glasbe v Evropi. Tam so, tako kot nato leta 2018 na festivalu Glasbe svetov na kromberškem gradu in drugje po Sloveniji, odigrali koncert Bibičevih izbranih »domišljijskih filmsko pripovednih« »zmešanih venčkov«, iz stilsko raznovrstnega nabora skladb članov tria pa zajemali elemente avantgardnega jazza, »nove glasbe«, eksperimentalne svetovne glasbe, kritičnih delavskih pesmi, pa tudi turških, slovaških, makedonskih ljudskih pesmi in improvizacije. Posnetki s kromberškega koncerta predstavljajo dobršen delež skladb, objavljenih na novem albumu Bratka Bibiča Hommage a cliche.
Bratko Bibič je na domači in (večinoma) mednarodni glasbeni sceni »drugačne glasbe« dejaven 40 let. »Der Balg-Beisser«, »Zwiderwurz«, »Zertrümmerer« ali »Ober-Madley«, kot ga je poimenovala glasbena kritika v nemškem govornem prostoru, velja za enega od pionirjev emancipacije harmonike iz steznika glasbenih stereotipov od začetka 70. let 20. stoletja dalje. Odprti prostor med t.i. svetovno glasbo, minimalizmom, improvizacijo in avantgardo povezuje z izrazito melodičnostjo, nenadnimi vpadi disharmonij in pustolovskimi ritmičnimi preobrati, izhajajočimi iz zanj značilne metode filmične pripovednosti. Paradoksno »preprosto in kompleksno, resno in humorno, premišljeno in norčavo« glasbo je gojil in še vedno razvija s skupinami Begnagrad (SLO/YU, 1976 – 1983), Nimal (SLO, CH, USA 1987 – 1991), Accordion Tribe (SLO, SF, S, A, USA 1995 – 2010), The Madleys (SLO 1995 – 2015), Otto Lechner & Die Wiener Ziehharmoniker (A, SLO 2009 -) in Dedley Woodleybears (A, CZ, SLO 2015-). Z navedenimi skupinami in solistično, v duetih ali ad hoc projektih je avtorsko koncertiral večinoma v Zahodni Evropi, ZDA, Kanadi in Indiji po nadvse raznolikih prizoriščih, od undergrounda in aternative do uglednih festivalskih in kulturnih institucij kot so Knitting Factory, Mestna hiša – New York, Chicago Symphony Orchestra Center, WDR Grosse Sendessaal Koeln, Dunajski Konzerthaus, Bruckner Haus, Luksemburška filharmonija, Kulturno-kongresni center Luzern, Palača umetnosti v Budimpešti, Koelnska filharmonija, Bimhuis Amsterdam, MIDEM Cannes, Cankarjev dom … Bibičeva avtorska glasba je zabeležena na petnajstih albumih v Sloveniji, Franciji, Švici, Nemčiji, Avstriji in Izraelu, nazadnje na albumih Bratko Bibič & The Madleys & gosti: Kabinet čudes Brutka Bimbiča (SLO 2013), Die Wiener Ziehharmoniker. Live in Metropol (2014) in Bratko Bibič & gosti: Hommage a cliche (2019/20), v dokumentarnih filmih Accordion Tribe, Music Travels (CH-A 2004) in Harmonikarji (SLO 2005). Kot mednarodno relevantnega »Grenzgänger«-ja harmonikarske glasbe ga navajajo akademski prikazi in analize.
Avtorsko in izvajalsko je bil in je še vedno dejaven na področjih (uličnega) gledališča, sodobnega plesa, kompleksnejših multimedialnih projektov (nazadnje Javorca Resurekcija. Odmevi iz nevidnih pokraijin, 2016), glasbeno-filmske produkcije (Potujoči kino Bridka Bebiča: Na domačem vrtu 1-3, 1999-2005/2015-2016; »Od kovača do knapa«, 2018), kulturnopolitičnega aktivizma (ŠKUC, KUD F. Prešeren, Mreža za Metelkovo…), povezanega z aplikativnim raziskovanjem (kulturna infrastruktura, urbanizem: Kino Šiška, Stara elektrarna, Rog…) ter publicistike (številni članki in dve knjigi/monografiji: Hrup z Metelkove, Mirovni inštitut – Politike, Ljubljana 2003, Harmonika za butalce, Beletrina – zbirka Koda, Ljubljana 2014).
Paul Schuberth, rojen leta 1994, je eden najbolj (pri)znanih avstrijskih harmonikarjev mlade generacije. Kljub svoji mladosti je pregled njegovih referenc presenetljivo obilen. Neumorno izobraževanje za koncertnega glasbenika in skladatelja je 2018 zaključil na Brucknerjevi univerzi v Linzu. Je večkratni dobitnik nacionalnih in mednarodnih nagrad na tekmovanjih igranja in skladanja glasbe (Klingenthal, Castelfidardo, Austrian World Music Award 2010 …). Širok repertoarni razpon avtorskih in interpretacijskih glasbenih izkušenj in znanj podaja solistično in v rednem sodelovanju s triom akk:zent (A), Dedley Woodley Bears (A, CZ), v duetih s harmonikarjem A. Dimovskim (A/MAK), violistko Jeleno Popržan (A/SRB) in violinistom Tomašem Novakom (A/CZ), s harmonikarskim kvartetom Belfour (A) pa prejkone improvizira. Sodeloval je z glasbeniki kot so Otto Lechner, André Heller, Paul Gulda itd., z različnimi zasedbami in solistično pa je koncertiral v Avstriji, Nemčiji, Italiji, Tuniziji, Bolgariji, Makedoniji, Srbiji, Bosni in Hercegovini, Pakistanu, Islandiji in Sloveniji. Posnel je osem albumov z avtorsko glasbo, nazadnje leta 2017 tretji solo album Dark Side of Sun.
Victoria Vicy Pfeil, rojena leta 1994, je doštudirala jazz saksofon (sopran, alt, tenor in bariton) na Zasebni univerzi Antona Brucknerja v Linzu leta 2018, magistrski študij pa nadaljuje pod mentorstvom Klausa Dickbauerja na Univerza za glasbo in upodabljajoče umetnosti Dunaj. Aktivno nastopa z ansambli, kot so jazz trio VICTHAMIN, oktet SEPP, Bruckner University Big Band, Jazz & Rap Band Pumn De Țărână, s triom akk:zent, ki ga sestavljata še akordeonista P. Schuberth in Johannes Muenzner, pa je posnela dva albuma in z njim gostovala v Avstriji, Uzbekistanu, Južni Afriki, Nemčiji, Švici, Italiji in drugod po Evropi.
Tomáš Novák, rojen leta 1987 v Pragi, izhaja iz družine čeških emigrantov na Dunaj, kjer je bivši punk in rock glasbenik že zelo zgodaj prepoznal svojo posvečenost glasbenemu poklicu in dokončal študij klasične violine na Dunajskem konservatoriju. Natančen in hitroprsten jazz violinist, navdahnjen skladatelj in tudi izvrsten pevec je po nadaljevanju študija jazz violine na Zasebni univerzi Antona Brucknerja v Linzu ob rednem skladanju in igranju v duetu Vakkordeoline s P. Schuberthom, s katerim sta 2017 izdala svoj prvi album Altre storie, udejstvuje še v raznovrstnih zasedbah kot je npr. mednarodna skupina Gypsy Jazz Collective Hot Club du Nax, pa tudi v večjih, kot npr. 27-članski The Orchestra Suite Project avstrijskega skladatelja sodobnega jazza Michakea Mantlerja. Koncertira po Avstriji, Nemčiji in številnih evropskih metropolah, kot so Baku, Tbilisi, Ankara ali Feldkirchen in Dijon.
Vstop prost.
Zaradi ukrepov omejevanja širjenja okužb s COVID-19 si morajo obiskovalci redno razkuževati roke in upoštevati varnostno razdaljo vsaj 1,5m. Po uredbi NIJZ je obvezno zbiranje osebnih podatkov vseh obiskovalcev, podatke moramo hraniti 30 dni. Zaradi zagotavljanja varnosti vse obiskovalce vljudno naprošamo, da dosledno sledijo navodilom. Če sumite, da ste prišli v stik s koronavirusom ali kažete tipične znake bolezni, ne hodite na dogodek. Poskrbimo za zdravje nas in naših bližnjih.