ČAROBNI ŠTIRJE LETNI ČASI (Slovenija, Italija)
Črtomir Šiškovič, violina
Rosanna Valesi, harfa
Simona Mallozzi, harfa
Spored:
Antonio Vivaldi (1678‒1741), Štirje letni časi, transkripcija za violino in harfi
Koncert št. 1 v E-duru, op. 8 (R. 269) ‒ Pomlad
Koncert št. 2 v g-molu, op. 8 (R. 315) ‒ Poletje
Koncert št. 3 v F-duru, op. 8 (R. 293) ‒ Jesen
Koncert št. 4 v f-molu, op. 8 (R. 297) ‒ Zima
Vstop prost.
Črtomir Šiškovič se je rodil v Trstu. Violino se je začel učiti na Glasbeni matici v rojstnem mestu (mentorja Oskar Kjuder in Ciril Veronek), študij pa nadaljeval na tržaškem Konservatoriju Giuseppe Tartini in na Visoki šoli za glasbo v Kölnu pri Igorju Ozimu. Diplomiral je z odliko in pohvalo leta 1980. Po koncertantnem izpitu v Kölnu se je izpopolnjeval pri Francu Gulliju na univerzi v Bloomingtonu ter na mojstrskih tečajih pri Maxu Rostalu in Viktorju Pikajznu, v komorni igri pa pri godalnih kvartetih Amadeus in Borodin.
Solistično je nastopal z orkestri, kot so Sanktpeterburška filharmonija, Komorni orkester iz Budimpešte, Cappella Istropolitana iz Bratislave, Renska filharmonija, Slovenska filharmonija, Simfonični orkester RTV Slovenija, Simfonični orkester Artura Toscaninija iz Parme, Simfonični orkester iz San Rema. Izmed dirigentov, s katerimi je sodeloval, omenimo Antona Nanuta, Uroša Lajovca, Lovrenca Arniča, Liorja Shambadala, Matthiasa Bamerta, Michela Tabachnika, Gustava Kuhna, Fabia Luisija in Fransa Brüggna. Kot komorni glasbenik muzicira z odličnimi umetniki, denimo s Francom Gullijem, Konstantinom Boginom, Michaelom Flaksmanom, Ireno Grafenauer, Mario Graf, Igorjem Lazkom, Davidom Formisanom in Radovanom Vlatkovićem. Leta 2001 je kot član Godalnega kvarteta Tartini prejel nagrado Prešernovega sklada. Koncertiral je po vsej Evropi, v ZDA, na Japonskem, Kitajskem in v Mongoliji.
Snema za italijansko RAI, slovensko in hrvaško radiotelevizijo, za Romansko Švico, Nemški radio v Kölnu, Španski državni radio, Madžarski radio, za kitajsko in japonsko televizijo. Zgoščenke z njegovimi posnetki so izšle med drugim pri založbah Stradivarius, Audio ars, Rivo alto, Dad Records, Da camera, Mondo Musica, ZKP RTV Slovenija in Melodija.
Že več kot dve desetletji se z velikim zanimanjem posveča tudi baročni glasbi in uporablja glasbilo ter lok iz tega obdobja. Posnel je več zgoščenk z glasbo Giuseppa Tartinija in njegovih učencev. Posebej gre omeniti posnetek vseh 31 Tartinijevih sonat za violino solo.
Rosanna Valesi je z odliko diplomirala na konservatoriju v Parmi in že kot osemnajstletna glasbenica sodelovala z legendarnimi dirigenti v milanski Scali (omenimo Zubina Mehto in Wolfganga Sawallischa), z beneškim komornim orkestrom Antona Weberna ter orkestrom Accademia Chigiana iz Siene in njegovim dirigentskim vodjo Francom Ferraro. Po tekmovalskih uspehih je leta 1983 postala solo harfistka Orkestra Emilije – Romanje. Leta 2003 je začela delovati tudi v Simfoničnem orkestru Artura Toscaninija in gostovala z njim v New Yorku, Bostonu, Atenah, Pekingu, Berlinu, Moskvi, Dresdnu in drugod. Pogosto nastopa tudi v različnih komornih zasedbah.
Tudi Simona Mallozzi je doštudirala na konservatoriju v Parmi, in sicer z odliko. Zatem se je posvetila solističnemu in komornemu nastopanju. Na mednarodni glasbeni delavnici v Stresi je za nastop v duu s flavto prejela prvo nagrado, na tekmovanju Acada-Endas v Genovi pa je bila nagrajena za nastop v duu harf. Redno sodeluje z orkestrom Teatra Regio in Simfoničnim orkestrom Artura Toscaninija v Parmi ter s Simfoničnim orkestrom RAI iz Torina.
