DUO INGOLFSSON-STOUPEL (Islandija, Francija)
Judith Ingolfsson, violina
Vladimir Stoupel, klavir
Spored:
Francis Poulenc (1899‒1963), Sonata za violino in klavir
Pierre-Octave Ferroud (1900‒1936), Sonata za violino in klavir v F-duru
Maurice Ravel (1875‒1937), Sonata za violino in klavir št. 2
Število sedežev v dvorani je omejeno. Brezplačne vstopnice lahko prevzamete na prodajnih mestih Ljubljanskega gradu in na spodnji postaji vzpenjače.
Duo Ingolfsson-Stoupel je nastal iz želje obeh umetnikov po odkrivanju novih poti k intimizmu violinistično-pianističnega recitala. Posvečata se obsežnemu repertoarju, od standardnih del do po krivici prezrtih opusov, še posebno pa ju povezuje strast do glasbe 20. stoletja. Pri oblikovanju sporedov raziskujeta vezi med ustvarjalci, zgodovino in močjo glasbene komunikacije. Repertoarna zapostavljenost številnih vizionarskih skladateljev 20. stoletja je posledica njihovih umetniških in življenjskih usod, v katere sta posegli svetovni vojni. Ingolfssonova in Stoupel si prizadevata, da bi »pozabljene« stvaritve ponovno postale del koncertnega življenja. Zavedata se, da to ni mogoče brez vpetosti v današnji čas, saj globinskega izraza skladb ne gre iskati s pomočjo historizirane manire, temveč v okviru najsodobnejših programskih usmeritev, ob spoštovanju tradicije recitalskega žanra. Nedavni primer njunega prizadevanja je obuditev Sonate za violino in klavir Paula Arme v berlinski Koncertni hiši ‒ s svetovno krstno izvedbo sta umetnika po mnenju radijskega ocenjevalca Deutschlandradia ustvarila »senzacijo večera«.
Oba člana dua sta tudi izkušena solista. Judith Ingolfsson je osvojila zlato medaljo na Mednarodnem tekmovanju violinistov v Indianapolisu leta 1998, zmagala pa je tudi na tekmovanju Premio Paganini v Genovi in na natečaju newyorške ustanove Concert Artists Guild. Nastopila je v številnih najznamenitejših dvoranah, med drugim v berlinskem Konzerthausu, v Kennedyjevem centru v Washingtonu, v tokijski dvorani Opera City in v newyorški Carnegiejevi dvorani. New York Times je o njenem tonu zapisal, da »izžareva tako spevnost kot ognjevito iskrivost«, revija Strings pa ga je opisala kot »raznolikega, lepega in brezhibno čistega v vseh registrih«.
Vladimirja Stoupla je pred kratkim laskavo izpostavil časopis Washington Post, hvaleč pianistovo »protejsko širino izraznega razpona«, berlinski Tagesspiegel je opisal njegov nastop kot »navdušujoč in razpoloženjsko zgoščen«, časopis Frankfurter Allgemeine Zeitung pa je umetnikovemu solističnemu recitalu dodelil največji kritiški kompliment: »Nepozabno!« Med orkestri, s katerimi je Stoupel koncertiral, omenimo Berlinske filharmonike, Orkester berlinske Koncertne hiše, Nemški simfonični orkester ter Radijski simfonični orkester iz Berlina, Orkester Gewandhaus iz Leipziga in Ruski državni orkester.
Duo Ingolfsson-Stoupel redno sodeluje v najuglednejših koncertnih ciklih po svetu in na festivalih, kot so Schleswig-holsteinski glasbeni festival, festival Pridušeni glasovi v Parizu, Brandenburški poletni koncerti in festival Nova glasba v Krakowu. V ZDA sta umetnika nastopila v Nacionalni galeriji umetnosti v Washingtonu, na festivalu Barge Music v New Yorku, v Centru judovske skupnosti pri ustanovi Greater Washington, v denverskem Kulturnem centru Englewood itn. Za serijo treh zgoščenk Concert-Centenaire (Accentus Music, 2016) sta umetnika prejela uradno oznako Centenaire, odlikovanje, s katerim francoska vlada spodbuja inovativne projekte, posvečene stoti obletnici prve svetovne vojne. Njuno prvo zgoščenko, naslovljeno En Hommage Simon Laks, je leta 2010 izdala založba EDA. Druga, z deli Stravinskega in Šostakoviča (posneta leta 2011 za AUDITE), je bila nominirana za odličje International Classical Music Awards (2013). Nominacijo za omenjeno nagrado je leta 2017 prejel tudi njun posnetek obeh Fauréjevih Sonat.
V sodelovanju z:
