DUO GRIČAR-KOŽELJ

Jan Gričar, saksofon
Neža Koželj, klavir

Spored:

César Franck (1822–1890), Sonata v A-duru (prir. J. Y. Formeau)
Maurice Ravel (1875–1937), Couperinova grobnica (prir. Vincent David)
Matija Krečič (1988), noviteta*
Piet Swerts (1960), Ravelova grobnica

Kot uvod v koncertni večer bo zazvenela Sonata v A-duru Césarja Francka (v originalu napisana za violino in klavir), ki spada med pomembnejša tovrstna komorna dela in je malodane stalnica koncertnih sporedov. Ta mogočna štiri stavčna kompozicija je nastala leta 1886, ko je takrat 63-letni skladatelj delo kot poročno darilo posvetil izjemnemu violinistu Eugènu Ysaÿu. Sonato se dandanes izvaja v številnih priredbah, tokrat pa bo violino nadomestil altovski saksofon, ki s svojo barvo in zvokom z lahkoto poustvari romantičen izraz.

Koncert se bo nadaljeval s francoskim pridihom, Franckovi sonati bo namreč sledila Couperinova grobnica Mauricea Ravela. Šeststavčno delo je v originalu napisano v obliki suite za klavir, Ravel pa je štiri stavke tudi orkestriral. Skladatelj je v tej skladbi poskušal posnemati baročno plesno suito, poklon Couperinu pa ni bil ravno temeljnega pomena. Slišati bo mogoče štiri stavke (Prélude, Menuet, Forlane in Rigaudon), ki so sicer tudi orkestrirani, priredba za sopranski saksofon in klavir pa je delo francoskega saksofonista Vincenta Davida.

Sledila bo nova skladba za sopranski saksofon in klavir Matije Krečiča. Vsestranski glasbenik, violinist, skladatelj in aranžer je zelo prodoren in dejaven na slovenski glasbeni sceni, deluje pri različnih projektih vse od klasike do jazza. Delo bo krstno izvedeno na Mednarodnem srečanju saksofonistov v Novi Gorici (SAXGO21) v mesecu juniju 2021.

Za konec bosta glasbenika izvedla skladbo Ravelova grobnica še živečega belgijskega skladatelja Pieta Swertsa. Omenjeni komponist je skladbo najprej napisal za pikolo in klavir, nato pa je skladbo predelal še za sopranski saksofon in klavir. Podobno kot to velja za Couperinovo grobnico, tudi tu poklon naslovnemu skladatelju ni osrednjega pomena. Gre predvsem za posnemanje oz. iskanje Ravelovih kompozicijskih tehnik in impresionističnih barv. Tristavčno delo (Monfort l’Amaury, Le Belvédère: Andantino, Petit oiseau mécanique: Allegro) bo na ta način zaokrožilo koncertni večer tako standardnih skladb klasičnega repertoarja kot povsem svežih kompozicij današnjega časa.

Saksofonist Jan Gričar (1992) spada med mlajšo generacijo uspešnih slovenskih glasbenikov. Z odliko je končal študij na Akademiji za glasbo v Ljubljani v razredih profesorjev Matjaža Drevenška in Mihe Rogine. Svojo glasbeno pot je nadaljeval v Franciji, izobraževal se je na Regionalnem konservatoriju v Versaillesu pri profesorju Vincentu Davidu in uspešno zaključil magistrski študij na prestižnem Pariškem glasbenem konservatoriju v razredu profesorja Clauda Delangla, kjer je prav tako opravil dodiplomski študij komorne igre pri profesorju Laszlu Hadadyju. Redno nastopa na številnih glasbenih odrih po Sloveniji in Evropi, kot tudi na Japonskem. Povabljen je bil že na številne mednarodne festivale, kot so Jeunes Talents, Nuits musicales de Rouergue, Vox Musica (Francija), Young Classic Europe, Rising Stars (Nemčija), Nei Suoni dei Luoghi (Italija), Lent v Mariboru, Glasbena mladina ljubljanska in Glasbena mladina Slovenije. Kot solist je nastopil z Dunajskimi simfoniki, Simfoničnim orkestrom Slovaškega radia, Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija in Orkestrom Slovenske filharmonije. V svoji dosedanji karieri je sodeloval z Ansamblom Intercontemporain in priznanimi dirigenti, kot so En Shao, Matthias Pintscher, Aleksandar Marković, Boian Videnoff, Anton Nanut in Marko Letonja. Je nagrajenec številnih državnih in mednarodnih tekmovanj – TEMSIG, Marco Fiorindo, Andorra International Competition, Tekmovanje Primož Ramovš, Mednarodno tekmovanje Nova Gorica, Mednarodno tekmovanje za komorno glasbo Osaka in Mednarodno glasbeno tekmovanje na Dunaju. Za izjemne uspehe na glasbenem področju je prejel Škerjančevo nagrado Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana ter Prešernovo nagrado in Svečano listino za najboljše študijske dosežke Univerze v Ljubljani. Bil je večletni prejemnik Zoisove štipendije in štipendist Ministrstva za kulturo. Kot pedagog deluje na Konservatoriju za glasbo in balet Ljubljana, kjer poučuje saksofon in komorno igro.

Pianistka Neža Koželj je začela igrati klavir s šestimi leti. Po končanem Konservatoriju za glasbo in balet v Ljubljani, je glasbeno pot nadaljevala na Akademiji za glasbo v Ljubljani pod mentorstvom prof. Hinka Haasa, ter se ob tem izpopolnjevala še pri mnogih slovenskih in tujih profesorjih (Tatjana Ognjanovič, Ruben Dalibaltayan, Tomaž Lorenz, dr. Kevin Robert Orr idr.). Leta 2011 je skupaj s pianistko Nadjo Rus ustanovila Duo Scaramouche, s katerim je nadaljevala svoje glasbeno izobraževanje na Univerzi za umetnost v Gradcu pri prof. Gilu Garburgu in njegovi ženi prof. Sivani Silver, ter leta 2020 magistrirala. Je dobitnica mnogih nagrad, med drugim Prešernove nagrade Akademije za glasbo, srebrne plakete na TEMSIG-u leta 2010 in 2. nagrade na tekmovanju Zlatko Grgošević v Zagrebu, s klavirskim duom pa 1. nagrade in zlate plakete na TEMSIG-u leta 2011 in 2014, 1. nagrade na Mednarodnem tekmovanju v Tivatu in 2. nagrade na tekmovanju Martha Debelli v Gradcu. S klavirskim duom se je udeležila tudi tekmovanja Golden Classical Music Awards in prejela 1. nagrado ter s tem nastop v koncertni dvorani Weill Recital Hall v Carnegie Hall-u v New Yorku. Kot solistka v klavirskem duu je z orkestrom Mariborske opere izvedla koncert F. Poulenca za dva klavirja in orkester, z orkestrom EUYO (European Union Youth Orchestra) pod taktirko Vasilija Petrenka v okviru 64. Festivala Ljubljana pa je izvedla koncert W. A. Mozarta za dva klavirja in orkester. Deluje kot profesorica klavirja in korepetitorka na Konservatoriju za glasbo in balet v Ljubljani. Redno koncertira v različnih komornih zasedbah.

Vstop prost. Brezplačne vstopnice lahko prevzamete zadnjo uro pred koncertom na vhodu v Mestni muzej. Število mest je omejeno, zato vam svetujemo, da pridete nekoliko prej.

Skladno s spremembami Odloka o začasni omejitvi ponujanja kulturnih storitev končnim uporabnikom se predstav lahko udeležijo le osebe s potrdilom o: prebolelem covidu-19 (P), cepljenju (C) ali negativnem rezultatu testa, ki ne sme biti starejši od 48 ur (T). Vstop na prizorišče je mogoč le s predložitvijo dokazila o izpolnjevanju pogoja PCT. Dokazila niso potrebna za mlajše od 15 let, ki se prireditve udeležijo z ožjimi družinskimi člani oziroma skrbniki. 

Vsi obiskovalci morajo nositi zaščitne maske, si redno razkuževati roke in upoštevati varnostno razdaljo vsaj 1,5 m. Vstop v dvorano je mogoč le z vstopnico, obiskovalce naprošamo, da v dvorano vstopajo posamično ob spremstvu hostes, ki jih bodo pospremile do prostega mesta. Obiščite nas le, če ste zdravi.