ENSEMBLE.SI (Slovenija)
Eva Vrtačnik, oboa
Živa Loštrek, oboa
Tomaž Močilnik, klarinet
Matic Kuder, klarinet
Marko Zupan, flavta
Brina Kafol Žust, flavta
Luka Mitev, fagot
Tonko Huljev, fagot
Andrej Žust, rog
Blaž Ogrič, rog
Spored:
Gaetano Donizetti (1797 —1848), Sinfonia za pihala v g-molu, A509
Wolfgang Amadeus Mozart (1756 —1791), Simfonija št. 31 v D-duru KV297
*** Premor ***
Joachim Raff (1822 —1882), Sinfonietta, op. 188
Zasedbo Ensemble.si sestavljajo mednarodno uspešni slovenski glasbeniki, ki živijo in delujejo v tujini, vodi pa jo berlinski filharmonik Andrej Žust.
Oboistka Eva Vrtačnik se je že v času študija udeležila številnih državnih tekmovanj, na katerih je prejela dve prvi nagradi ter tri zlata priznanja. Z brezhibnim nastopom je na mednarodnem pihalnem tekmovanju v Požarevcu dosegla popoln rezultat in si zagotovila dve prvi uvrstitvi ter naziv zmagovalke tekmovanja.
Magistrski program je zaključila na ljubljanski Akademiji za glasbo pri Mateju Šarcu in svojo akademsko pot nadaljevala na danski Kraljevi akademiji za glasbo pri znanima profesorjema Maxu Artvedu in Joakimu Dam Thomsenu. Kali se tudi kot solistka, in sicer na prestižnem Syddansk Musikkonservatoriumu, kjer jo mentorira Henrik Skotte.
Eva je igrala že z mnogimi orkestri in sestavi po Sloveniji, Švedskem in Danskem. Omembe vredni so zlasti njeni nastopi z Orkestrom Slovenske filharmonije, Helsingborg Symphony Orchestra in Esbjerg Ensemble. Dve sezoni je pri Odense Symfoniorkester kot solistka igrala tudi angleški rog.
Oboistka Živa Loštrek se je začela učiti oboe pri prof. Janezu Trevnu. Na Srednji glasbeni in baletni šoli v Ljubljani je pri prof. Maji Kojc začela razvijati lasten izraz, ki ga je bolj prefinjeno oblikovala na Akademiji za glasbo v Ljubljani, pri prof. Božu Rogelji. Podiplomski študij je končala na Visoki šoli za glasbo in ples v Kölnu, v razredu Keite Yamamoto. V Kölnu se je potem tudi zaposlila, in sicer pri tamkajšnji Komorni operi. Že v času študija je zmagala na mnogih tekmovanjih. Med drugim je prejela več prvih nagrad na nacionalnem tekmovanju TEMSIG, Škerjančevo nagrado na Srednji glasbeni šoli in nato še študentsko Prešernovo nagrado. Napisala je že več skladb, ki izkazujejo njeno izredno žanrsko širino raztezajočo se od komornih del pa do gledališke glasbe. Je zavzeta pedagoginja in zvrstna inštrumentalistka izvedena tako v orkestrski, komorni kot solo igri. Sodelovala je z različnimi profesionalnimi orkestri v Sloveniji in Nemčiji. Kot solistka je med drugim nastopila z orkestrom SNG Ljubljana. V vseh treh vlogah je igrala na mnogih slovenskih festivalih (Festival Ursus v Zagorju, Festival Halieti v Izoli, eminentni Festival Ljubljana), danes pa deluje predvsem v tujini.
Tomaž Močilnik je stopil na pot glasbenika na slovenskem Koroškem, leta 2005 pa se je preselil v Celovec, kjer je obiskoval slovensko srednjo šolo in glasbeni konservatorij Kärntner Landeskonservatorium pri profesorju Hubertu Salmhoferju. Študij je nadaljeval v Gradcu pri Geraldu Pachingerju in tam leta 2014 diplomiral z odliko. Naslednji dve leti si je nabiral izkušnje pri znanih dirigentih in glasbenih poustvarjalcih v okviru Orkestrske akademije berlinske državne opere pod vodstvom Daniela Barenboima. Od septembra 2016 je zaposlen kot klarinetist solist pri Frankfurtskem simfoničnem orkestru, s katerim nastopa na odrih po vsem svetu.
Matic Kuder je na glasbeno pot najprej stopil pod budnim očesom strica Petra Kudra. Po končani Akademiji za glasbo v Ljubljani je zaključil še magistrski študij na Visoki šoli za glasbo in upodabljajočo umetnost v Gradcu v razredu Geralda Pachingerja. Z neomajno predanostjo je izpopolnjeval svojo tehniko in umetniški izraz pri številnih priznanih klarinetistih, kot so François Benda, Wenzel Fuchs, Mate Bekavac, Harri Mäkki, Paolo Beltramini in Michel Lethiec. Je dobitnik najvišjih državnih priznanj: Škerjančeve nagrade, Prešernove nagrade Univerze v Ljubljani in Bettetove nagrade.
Kmalu so njegov talent prepoznali tudi v mednarodnem prostoru, kjer so ga najprej pozdravili v slavnem Mladinskem orkestru Gustava Mahlerja, danes pa sodeluje s številnimi mednarodnimi orkestri, kot so, med mnogimi drugimi, frankfurtski Radijski simfonični orkester, ter Dunajski in Berlinski filharmoniki. Kot komorni glasbenik sodeluje s številnimi glasbeniki, kot solist pa je doslej nastopil z nürnberškimi simfoniki, orkestrom Euphony, Simfoniki RTV Slovenija, Komornim godalnim orkestrom Akademije za glasbo v Ljubljani in Simfoničnim orkestrom SNG Ljubljana. Med letoma 2017 in 2021 je igral v orkestru nürnberških simfonikov, od decembra 2021 pa je es klarinetist pri berlinskih filharmonikih.
Flavtist Marko Zupan, je študiral pri profesorju Mateju Zupanu na ljubljanski Akademiji za glasbo, pri prof. Pierre-Yves Artaudu v Parizu in pri priznani in odlični slovenski flavtistki Ireni Grafenauer na Mozarteumu v Salzburgu, izpopolnjeval pa se je tudi pri drugih priznanih flavtistih, kot so Emmanuel Pahud, Peter-Lukas Graf, Michael-Martin Koffler, Felix Renggli in Sophie Cherier. Vsekakor velja omeniti tudi dejstvo, da se je udeležil zadnjih treh mojstrskih tečajih legendarnega prof. Aurela Nicoleta, in sicer v Parizu, na Hvaru ter v Weimarju. Med študijem je prejel različne nagrade na državnih in mednarodnih glasbenih tekmovanjih. Marko vseskozi širi svoj glasbeni repertoar. Predstavil je že številne skladbe mlajše generacije slovenskih skladateljev. Za flavto je priredil tudi mnoge klasične skladbe, napisane za druge instrumente. Nastopa po vsej Evropi, ZDA, Aziji in Afriki. Sodeluje z različnimi orkestri, kot so Berlinski simfoniki, Sudetska filharmonija, Simfonični orkester Mozart v Salzburgu, Novi komorni orkester v Potsdamu idr. Z uglednimi glasbeniki in zasedbami je posnel tudi več plošč. Od leta 2010 poučuje na Akademiji za glasbo v Splitu ter vodi tečaje flavte na Hrvaškem, v Bosni, Sloveniji in na Japonskem. Je umetniški vodja Mednarodnega glasbenega festivala Ursus v Sloveniji.
Strast Brine Kafol Žust do flavte sta sprva podpihovala Ljubljanska profesorja Nataša Hladnik in Matej Grahek. Študij je nato nadaljevala pri profesorju Wolfgangu Schulzu na Univerzi za glasbo in upodabljajočo umetnost na Dunaju nato pa magistrirala pri Erwinu Klambauerju v Gradcu. Izpopolnjevala se je pri svetovno znanih glasbenikih, kot so, Emmanuel Pahud, Robert Aitken, Gaspar Hoyos, James Galway, in Felix Renggli. Prejela je številne državne in mednarodne nagrade (npr. prva nagrada na tekmovanju TEMSIG, posebna nagrada za najboljšo interpretacijo na tekmovanju v Povolettu v Italiji). Do leta 2014 je bila redna solo flavtistka Radijskega simfoničnega orkestra Ljubljana, danes pa kot substitutka redno sodeluje z največjimi simfoničnimi orkestri Nemčije, npr. Orkestrom Gürzenich iz Kölna, Berlinskimi filharmoniki, Nemškim simfoničnim orkestrom v Berlinu (DSO Berlin), Filmorkestrom Babelsberg, Novim komornim orkestrom iz Potsdama. Zelo aktivna je tudi kot članica komornih zasedb s katerimi nastopa v Sloveniji, Avstriji, Nemčiji, Italiji, Belgiji, na Hrvaškem, Nizozemskem, Kitajskem idr.
Luka Mitev je začel spoznavati fagot pod vodstvom očeta, Zorana Miteva. Študiral je v Salzburgu pri profesorju Marcu Postighelu. Uka žeja ga je nato prignala v Berlinsko Hochschule für Musik Hanns Eisler, kjer obiskuje magistrski program pri profesorju Volkerju Tessmanu. Njegov izredni talent so prepoznali tudi na slovenskem Ministrstvu za kulturo, kjer so mu za obe stopnji študija podelili štipendiji. Prislužil si je že mnoga državna in mednarodna priznanja, med njimi prestižno prvo nagrado na Concertinu Praga 2014. Na mednarodni oder se je prvič podal leta 2016, ko se je pridružil Mladinskemu orkestru Evropske unije, leta 2020 pa še zasedbi Gustav Mahler Jugendorchester. Vse bolj prefinjen glasbeni izraz ga je popeljal po vsej Evropi, med drugim je nastopal s člani Berlinske filharmonije, Bavarskega radijskega simfoničnega orkestra, komornega orkestra Mahler Chamber Orchestra, Ensemble Resonanz in orkestra Royal Concertgebouw Amsterdam. Bolj neposredno pa svojo pretanjenost izraža na rednih nastopih s komornimi zasedbami. Od januarja 2021 je član Karajanove akademije Berlinske Filharmonije, kjer se izpopolnjuje pri prvem klarinetistu Stefanu Schweigertu in drugih članih Berlinske filharmonije.
Fagotist Tonko Huljev je glasbo sprva spoznaval skozi klavir a je kmalu odkril svojo ljubezen do žametnega tona fagota, ki se ga je priučil pri očetu Damirju Huljevu. Študiral je na Visoki šoli za glasbo v Münchnu v razredu Eberharda Marschalla. Odličnost njegove igre se odraža tudi v mnogih nagradah; tako je v letih 2001 in 2004 prejel prvo nagrado na regijskem in državnem tekmovanju TEMSIG, leta 2002 je na hrvaškem državnem tekmovanju v Dubrovniku zmagal z najvišjim številom točk. Zmagal je tudi v konkurenci vseh instrumentov v Povolettu leta 2003, leta 2009 pa prejel drugo nagrado tekmovanja nemških visokih šol za glasbo v Detmoldu. Igral je že v najboljših evropskih koncertnih dvoranah, kot so Musikverein na Dunaju, Concertgebouw Amsterdam, KKL Luzern, Royal Albert Hall v Londonu, milanska Scala in Herkulessaal München, ter sodeloval z velikimi dirigenti, kot so Franz Welser – Möst, Bernard Haitink, Daniel Harding, Charles Dutoit, Mariss Jansons, Andris Nelsons, Bruno Weil, Zubin Mehta in Jonathan Nott. Leta 2009 je bil solo fagotist Mladinskega orkestra Gustava Mahlerja, istega leta je postal član orkestrske akademije Simfoničnega orkestra Bavarskega radia, leta 2011 pa solo fagotist Simfoničnega orkestra Hof.
Andrej Žust je študiral na ljubljanski Akademiji za glasbo pri profesorjema Jožetu Faloutu in Boštjanu Lipovšku. Svoje znanje je izpopolnjeval pri priznanih profesorjih, kot so Hermann Baumann, Radovan Vlatković, Froydis Ree Wekre. Bil pa je tudi štipendist prestižne Karajanove akademije Berlinskih filharmonikov. Kot solist je trikrat zmagal na tekmovanju slovenskih mladih glasbenikov in enkrat na mednarodnem tekmovanju v Vidmu, kjer je poleg prve nagrade prejel dve posebni nagradi in naslov absolutnega zmagovalca tekmovanja. Kot komorni glasbenik je na državnem tekmovanju komornih skupin leta 2004 zmagal s kvartetom rogov, leta 2006 s pihalnim kvintetom, istega leta pa je bil tudi četrtfinalist na prestižnem tekmovanju ARD s pihalnim kvintetom Savitra in polfinalist na tekmovanju Young Talent v Bratislavi. Andrej redno koncertira na mednarodnih festivalih po celem svetu. Kot član svetovno znanih mladinskih orkestrov Gustava Mahlerja ter Pacifiškega glasbenega festivala je sodeloval z najbolj uglednimi dirigenti in solisti sveta. Kot solist je igral z orkestrom Slovenske filharmonije, Orkestrom Berlinskih baročnih solistov, Ruskim državnim orkestrom, Komornim orkestrom Mito, Komornim orkestrom Slovenske filharmonije, Zadrskim komornim orkestrom, Orkestrom SNG Maribor, Ruskim državnim orkestrom, Orkestrom 1B1 in drugimi. Svojemu občinstvu z veseljem predstavlja novitete domačih in tujih skladateljev. Prejel je Škerjančevo nagrado, Prešernovo nagrado Univerze v Ljubljani in Betettovo nagrado. Andrej je bil dolga leta solo rogist orkestra Slovenske filharmonije, sodeloval je tudi s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija, z Orkestrom SNG Opera in balet Ljubljana, od leta 2011 pa igra v orkestru Berlinske filharmonije
Še preden je diplomiral na ljubljanski Akademiji za glasbo, si je Blaž Ogrič nabral omembe vredno število visokih uvrstitev na raznih mladinskih tekmovanjih; leta 2007 je, na primer, zmagal na Mednarodnem tekmovanju mladih solistov in komornih zasedb v Beogradu, prejel je prvo nagrado na tekmovanju TEMSIG 2011, leta 2015 pa osvojil prvo mesto v najvišji kategoriji na mednarodnem tekmovanju v Varaždinu. Poleg vseh priznanj je prejel tudi Škerjančevo nagrado Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana za izjemne uspehe pri umetniškem uveljavljanju šole ter Prešernovo nagrado za študente Univerze v Ljubljani za svojo interpretacijo Straussovega Koncerta za rog št. 1. Pri tem pa se je vseskozi izpopolnjeval na mojstrskih tečajih pri priznanih profesorjih: Radovanu Vlatkoviću, Johannesu Hiterholzerju, LuizuCarlosu Garcii, Daleu Clevengerju, Willu Sandersu. Igral je z izvrstnimi dirigenti, kot so Neville Marriner, Philippe Jordan, Daniel Harding, Christoph Eschenbach. Že kot dijak ljubljanskega Konservatorija za glasbo in balet je bil reden substitut v slovenskih simfoničnih orkestrih in tudi danes sodeluje z različnimi evropskimi orkestri (Camerata Salzburg, Zadrski komorni orkester, HNK Ivana pl. Zajca Reka, Haydnova filharmonija). Redno nastopa v različnih komornih zasedbah, zlasti pa je znan kot odličen solist; za izvedbo Mozartovega Koncerta za rog, ki ga je odigral s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija, je požel številne odlične kritike. Leta 2019 je uspešno opravil avdicijo za solo hornista v orkestru Slovenske filharmonije, kjer je zaposlen še danes.
