EVA DOLINŠEK – predstavitev nove zgoščenke BAROK II (Pièces de clavecin)
Eva Dolinšek, čembalo
Medkoncertni pogovor: Tamara Stanese
Spored:
Jean-Henry d’Anglebert(1629–1691), Pièces de clavecin: Premiere Suite
François Couperin (1668–1733), Vingt-cinquième ordre
La Visionnaire: Gravement Et Marqué – Vite
La Mistérieuse: Modérément
La Monflambert: Tendrement, Sans Lenteur
La Muse Victorieuse: Audacieusement
Les Ombres Errantes: Languissamment
Claude- Bénigne Balbastre (1724–1799), Pièces de clavecin, Livre I
La De Caze: Overture fiérment et marqué
La D’ Héricourt: noblement, sans lenteur
La Boullongne: fiérment et marqué
La Berville: Gavotte gracieusement
La Lugeac: Giga allegro
La Suzanne: noblement et animé
Giuseppe Tartini (1692–1770), Koncert za čembalo, op 4, št. II v D-duru (prir. L. Frischmuth)
Slovenska čembalistka Eva Dolinšek predstavlja svojo drugo zgoščenko z naslovom Barok II – Pièces de clavecin. Program je zasnovan kot potovanje skozi različna obdobja bogate zapuščine francoskih baročnih skladateljev. Vse skladbe na zgoščenki izhajajo iz zbirk, ki so jih skladatelji naslovili s Pièces de clavecin – od tod tak podnaslov. Zgoščenka je bila posneta v cerkvi sv. Martina v Kostanjevici na Krasu, ki je glasbilu omogočila, da zazveni v prostoru z izjemno naravno akustiko. Kot snemalec je pri projektu sodeloval Aleksander Govekar. Več o samem programu in nastajanju zgoščenke bo mogoče izvedeti v medkoncertnem pogovoru, ki ga bo vodila Tamara Stanese – dirigentka (magistrirala je na tržaškem konservatoriju Tartini), publicistka in urednica oddaj za resno glasbo na deželnem sedežu italijanske radiotelevizije RAI v Trstu.
Sedemnajsto stoletje, ki ga imenujejo tudi Grand Siecle je eno najbogatejših obdobij v zgodovini Francije na področju glasbe, likovne umetnosti, arhitekture, literature in mode, močan francoski vpliv pa se je razširil tudi drugod po Evropi. Francoski čembalo se je rodil iz flamske šole, vendar se je skozi obdobja samostojno razvijal in je svoj vrhunec dosegel v 18. stoletju. Za francosko šolo izdelovanja instrumentov je značilna mogočna globina ter iskanje izrazito mehkega in polnega zvoka. Vzporedno z instrumentom se je razvijala tudi francoska glasba za čembalo, ki se deli na tri obdobja:
Predstavnik prvega obdobja – Jean Henry D’Anglebert (1629–1691) je bil eden izmed treh najpomembnejših osebnosti francoske čembalistične šole 17. stoletja. Leta 1689 je izdal zbirko za čembalo Pièces de Clavecin, v kateri je zbran glavni del njegovega opusa. V njegovi glasbi prevladujeta noblesse (plemenitost, dostojanstvo) in eleganca, temelji pa predvsem na suitah dvornih plesov.
Francoise Couperin (1668–1733), imenovan Le Grand (Veliki), je predstavnik drugega obdobja, ki se je začelo v začetku 18. stoletja. V svoje kompozicije je vtkal nianse italijanskega sloga in razvijal izrazne možnosti svojega instrumenta, kar je pomenilo vrhunec francoske klasične šole za čembalo.
V tretjem obdobju je Claude Benigne Balbastre (1724—1799) s prefinjenim in elegantnim slogom nadaljeval tradicijo francoske glasbe za čembalo 18. stoletja, sprejemal nove stile, ki so izhajali iz italijanskih vplivov (vključno s Scarlattijem) ter salonske glasbe. Njegova vsestranskost skladanja je prišla do izraza v zbirki Pièces de clavecin iz leta 1759, ki jo je posvetil učenki Madame De Caze.
Ob 250 letnici smrti Giuseppeja Tartinija (1692–1770) se je čembalistka velikemu mojstru poklonila z zadnjo skladbo na zgoščenki – s prvim zvočnim posnetkom Koncerta št. 2 v D-duru za čembalo v Sloveniji. Pirančan je kot virtuoz na violini, skladatelj in pedagog pustil neizbrisen pečat v evropski glasbeni kulturi. Ustvaril je obsežen instrumentalni opus, ki šteje več kot tristo skladb. Skoraj vsa svoja dela je namenil violini bodisi kot solističnemu ali pa kot ansambelskemu glasbilu. Leta 1721 je zasedel mesto prvega violinista orkestra cerkve sv. Antona v Padovi ter leta 1728 ustanovil priznano mednarodno violinsko šolo La scuola delle nazioni. Bil je zelo spoštovan in cenjen, saj so k njemu prihajali učenci iz cele Evrope. Poimenovali so ga Il maestro delle nazioni (Mojster vseh narodov). S svojimi teoretičnimi razpravami na področju glasbene teorije, kompozicijskih načel ter ornamentiranja je pomembno vplival na razvoj violinske tehnike in glasbe nasploh. Zanimanje za Tartinijevo glasbo je bilo zelo živo tudi med čembalisti in celo med učenci J. S. Bacha. Leonhard Frischmuth (1721–1764) je koncerte priredil za čembalo in jih iz originalne tonalitete transponiral za interval terce ali kvinte navzdol. Najverjetneje je to storil, da je čim bolj izkoristil bogato zvočnost srednjega registra čembala. Stavkom je dodal tudi bogato in virtuozno ornamentacijo.
Eva Dolinšek je študirala čembalo na Akademiji za glasbo v Ljubljani na oddelku za staro glasbo pri prof. Egonu Mihajloviću. Ob izkazanih izjemnih umetniških dosežkih in odličnosti magistrskega izpita je leta 2015 prejela diplomo summa cum laude. Kot solistka in komorna glasbenica se predstavlja na koncertnih odrih festivalov in abonmajev, kot so Festival Ljubljana, Mednarodni festival Imago Sloveniae, Kristalni abonma, Festival L’Estate barocca, Amici della Musica Udine, Grajske harmonije, Zvoki mladosti, Tartini festival, Simfonic voices, Mednarodni festival stare glasbe Academia Musicae Antiquae Labacensis v Ljubljani, Festival Risonanze idr. Prejela je mnoge nagrade na različnih mednarodnih tekmovanjih, med drugim 1. nagrado na mednarodnem tekmovanju Campus Musica v Vidmu leta 2016, na mednarodnem tekmovanju Svirel leta 2017 je kot solistka osvojila zlato priznanje in posebno nagrado ter se uvrstila v finale. Na tekmovanju TEMSIG 2019 je kot čembalistka prejela posebno priznanje žirije za umetniško podporo tekmovalcu (Marjani Jocif) v kategoriji Kljunasta flavta.
Njena aktivnost se na področju oživljanja in raziskovanja stare glasbe nadaljuje v obliki številnih solističnih in komornih koncertov, strokovnih predavanj in pisanja znanstvenih člankov. Redno se udeležuje poletnih šol različnih priznanih profesorjev, poleg tega svoje znanje nadgrajuje tudi pri mednarodno uveljavljenemu francoskemu čembalistu in dirigentu Christopheu Roussetu ter italijanskem čembalistu in strokovnjaku za italijansko baročno glasbeno literaturo prof. Enricu Baianu. Od leta 2011 je Eva Dolinšek umetniška vodja baročne komorne skupine Musica nucis, v letu 2018 pa je postala asistentka za področje čembala na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Leta 2016 je izdala svojo prvo zgoščenko z naslovom BAROK.
Vstop prost. Brezplačne vstopnice lahko prevzamete zadnjo uro pred koncertom na vhodu v Mestni muzej. Število mest je omejeno, zato vam svetujemo, da pridete nekoliko prej.
Skladno s spremembami Odloka o začasni omejitvi ponujanja kulturnih storitev končnim uporabnikom se predstav lahko udeležijo le osebe s potrdilom o: prebolelem covidu-19 (P), cepljenju (C) ali negativnem rezultatu testa, ki ne sme biti starejši od 48 ur (T). Spoštovanje pogoja PCT je odgovornost obiskovalca. Dokazila niso potrebna za mlajše od 18 let, ki se prireditve udeležijo z ožjimi družinskimi člani oziroma skrbniki.
Vsi obiskovalci morajo nositi zaščitne maske, si redno razkuževati roke in upoštevati varnostno razdaljo vsaj 1,5 m. Vstop v dvorano je mogoč le z vstopnico, obiskovalce naprošamo, da v dvorano vstopajo posamično ob spremstvu hostes, ki jih bodo pospremile do prostega mesta. Obiščite nas le, če ste zdravi.
