MATIJA BRUMEN: FOTOGRAFIJE Otvoritev razstave

Matija Brumen (1975, Maribor) je diplomiral iz japonologije in filozofije na Filozofski fakulteti v Ljubljani, nato pa vpisal magistrski študij iz vizualnih komunikacij – smer fotografija na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani.

Samostojno se je predstavil na razstavi v ljubljanski galeriji Photon Vsakdanji prostori – nenavadni pogledi, 2012.

Sodeloval je na več skupinskih razstavah:

• 2014/15 Pogled na slovensko likovno umetnost doma in v zamejstvu Popolnoma sveže, Kostanjevica na Krki, Celje, Nova Gorica
• 2012 After the Fall, Knoxville Museum of Art, Tennessee, ZDA
• 2012 Premiera, Galerija sodobne umetnosti, Celje
• 2010/2011 After the Fall, Hudson Valley Center for Contemporary Arts, NY, ZDA
• 2010 U3 – 6. trienale sodobne slovenske umetnosti, Moderna galerija, Ljubljana
• 2010 Razstava nominirancev nagrade skupine OHO, Mestna galerija, Ljubljana
• 2009 Razstava nagrajencev Essl Award, Essl Museum, Klosterneuburg, (Dunaj), Avstrija.

OB RAZSTAVI MATIJE BRUMNA: FOTOGRAFIJE

»Sodobno avtorsko fotografijo Matije Brumna zaznamuje poetika podajanja predmetov in miljejev vsakdanje stvarnosti. V znamenju tako imenovane »straight« fotografije, ki upodablja prizore realistično in objektivno, kakor to najbolj omogoča medij, ustvarja jasne, frontalne in osredinjene podobe brez uporabe manipulacije. Te podobe ponujajo nevtralen in hkrati neposreden dostop do svojih predmetov. Močna prezenca fotografiranega potegne gledalca v izbrane prostore avtorja, ki nam želi v delih predstaviti tisto, kar običajno spregledamo.« (Kukovič, Katarina. FRANC MESARIČ IN MATIJA BRUMEN – Javni prostori – intimni pogledi. [tiskovina]. 2014. Žalec: Zavod za kulturo in turizem Žalec)

»V zasnovi Nove Fotografije 4 v organizaciji novosadske Fotogalerije leta 1984 je bilo tako v sočasnem nastopu mariborskih in ljubljanskih mladih fotografov čutiti »očetovstvo« Dvoršakove fotografije, ki se je dotaknila v določenem smislu subkulture – tega družbenega fenomena, ki so se mu v celoti zavezale generacije fotografov, aktivne v osmem in naslednjem desetletju.« (Bassin, Aleksander. ODLOČILNI REZ (SPOMINU IVANA DVORŠAKA IN ZMAGA JERAJA). Katalog posmrtne retrospektive opusa Ivana Dvoršaka. 2015. Maribor: Umetnostna galerija Maribor)

Uvodna citata posredno napovedujeta novo ljubljansko predstavitev Matije Brumna z dvema serijama – Izza (2002) in Sijaj (2007 in 2014). Združitev prve črno-bele in druge barvne serije na isti razstavi v galeriji Janeza Boljke – Imago Sloveniae pomeni v avtorjevem opusu (ki je po svoji intenziteti sicer presenetljivo velik in kakovosten) svojevrsten razmislek o eksteriernih, urbanih prostorih. Enkrat se fotograf predstavi v položaju skoraj voajerskega opazovalca človeškega mravljišča na gradbenem delovišču, drugič pa kot dokumentalist izbrane stanovanjske soseske v času prazničnega okraševanja.

Dejstvo je, da lahko fotografijo Matije Brumna postavimo v izbrano vrsto »dedičev« pokojnega mariborskega stanovskega kolega (in začetnika mariborske črne fotografije v sedemdesetih letih preteklega stoletja) Ivana Dvoršaka. Morda celo tudi po formalni strani – to je po črnem okvirju na Brumnovi fotografiji. Sicer pa status Dvoršakovega dediča upravičuje kot izvrsten novodoben interpret urbane prostorske pojavnosti – od velemesta v njegovi monumentalnosti s svetlobo neonske civilizacije pa do njegove zatišne, alternativne subkulture.

Prav o svetlobnem zajetju v Brumnovi fotografiji velja zapisati naslednje ugotovitve. Intenzivna belina, ki jo izžareva okroglina na črno beli fotografiji in ki je nastala ob prislonitvi objektiva na režo v fizični zapori okrog gradbišča, predstavlja nov vsebinsko-izrazni element na tovrstnih Brumnovih posnetkih. Na drugi strani pa je sijajni odsev bogato okrašene soseske v zanimivem nasprotju z zamrznjenim trenutkom in deluje skoraj kot metafizična komponenta, ki tovrstno Brumnovo serijo lahko uvršča med tendence svetlobne gverile tega novega fenomenološkega pojava v sodobni vizualni umetnosti.

In kaj lahko še dodamo: obe Brumnovi fotografski seriji predstavljata, ob vseh teh prepričljivih vizualnih kakovostih v izraznem smislu, zavestno avtorsko pripoved o njegovem urbanem domicilu, ki seveda zanesljivo presega dnevniški vizualni zapis, ki se, sodeč po Brumnovem nadaljnjem, delno že uresničenem zapisovanju, širi v široko zasnovano fotoknjigo z akcentuirano kreativno črto.

Aleksander Bassin,

kustos