MEDNARODNI VEČDISCIPLINARNI SIMPOZIJ GLASBA – RELIGIJA – DUHOVNOST
Vljudno vabljeni na Mednarodni večdisciplinarni simpozij Glasba – religija – duhovnost. Prijavite se tako, da nam na gni@zrc-sazu.si posredujete vaše ime in elektronski naslov. Na vaš navedeni naslov vam bomo poslali zoom povezavo do spletnega prenosa simpozija. Prosimo, da povezave ne delite naprej, seveda pa lepo vabljeni, da k registraciji povabite vse zainteresirane.
Simpozij je brezplačen in odprt za javnost.
Uvodne misli ob simpoziju Glasba – religija – duhovnost
Verske in duhovne doktrine in njihove interpretacije pomembno vplivajo na razumevanje meja med glasbenimi in neglasbenimi pojavi ter med sprejemljivimi in nesprejemljivimi glasbenimi (zvočnimi) in plesnimi (gibalnimi) praksami v različnih prostorskih in časovnih okvirih. Religija in duhovnost vplivata na tradicijsko, umetnostno in popularno glasbo in ples ter se hkrati odražata v le-teh. Povezavam glasbe, religije in duhovnosti lahko sledimo v predkolonialnih, kolonialnih in pokolonialnih okoliščinah ter v okoljih, ki so do katerihkoli verskih nazorov ali pa samo do drugačnih ali manjšinskih, ponekod sovražna. To na kontinuumu med vojno in mirom včasih povzroči migracijske, begunske in nenazadnje tudi priseljenske izkušnje. Omenjene povezave so prisotne pri obrednih praksah, ki so bistvene za ohranjanje identitete, kot tudi za oblikovanje novih ekumenskih sinkretizmov.
Marca 2020 je skupina znanstvenikov z različnih koncev sveta izvršnemu odboru Mednarodnega združenja za tradicijsko glasbo (ICTM) podala predlog za ustanovitev študijske skupine, ki naj bi se sistematično osredotočala na raziskovanje povezav glasbe, religije in duhovnosti. Odbor je predlog potrdil in z ljubljanskim simpozijem se bo predvidoma začela še ena uspešna zgodba o tematskih raziskavah v mednarodnem akademskem prostoru. Raziskovanje omenjenih povezav je izjemnega pomena in ni izrecno prisotno v dejavnostih nobene od obstoječih študijskih skupin ICTM. Nova skupina bo zagovarjala odprt, vključujoč in nepristranski odnos do izbrane tematike. Izbrani članki, napisani na podlagi simpozijskih referatov, bodo objavljeni v tematski številki recenzirane revije Muzikološki zbornik.
Svanibor Pettan
17.00–18:00
SEKCIJA 4: Afriški vidiki
Predsedujoči: Jeffrey A. Summit
Daniel Kodzo Avorgbedor: Delitve, povezave in razlike: mesto glasbe in plesa v uokvirjanju »tradicije« v pluralističnem versko-obrednem okolju
Jean Kidula: Preizpraševanje Besede in njene uporabe skozi glasbene umetnosti: odlomki iz afriškega krščanstva
Brian Schrag: Etnodoksologija: zgodovina, narava in priložnosti za dialog
18.00–18.15
Odmor
18.15–19.15
SEKCIJA 5:Migracije preteklosti in sedanjosti
Predsedujoča: Fulvia Caruso
Hilde Binford: Pomembnost himen radikalne reformacije iz 16. stoletja za današnje amiše Starega Reda in huterite
Raiza Sultanova: »Brez doma, brez zastave, mama!« Glasba in verske prakse post-sovjetske migracije
Maša K. Marty: Liturgično petje slovenske katoliške skupnosti v Švici in Kneževini Lihtenštajn
19.15–19.30
Odmor
19.15–20.00
SEKCIJA 6: Diaspora
Predsedujoča: Razia Sultanova
Marcia Ostashewski: Peta Samoyilka: bizantinska ukrajinska liturgična glasba v Kanadi
Thea Tiramani: »Sestaviti moram svoj shabad, da se predstavim.« Tradicija, ustvarjalnost in recepcija novih glasbenih produkcij v italijanskih skupnostih Sikhov
POVZETKI
SEKCIJA 4: Afriški vidiki
Predsedujoči: Jeffrey A. Summit
Daniel Kodzo Avorgbedor
Univerza v Gani (Gana)
Delitve, povezave in razlike: mesto glasbe in plesa v uokvirjanju »tradicije« v pluralističnem versko-obrednem okolju
Članek temelji na nedavnih terenskih podatkih o staroselskem poglavarstvu in o slovesnosti ustoličevanja v Gani, pri čemer so v ospredju medverske in medžanrske glasbene in plesne uprizoritve. Prostor in dinamika poglavarstva v Gani ter z njim povezane šege, obredi , funkcije in javna pričakovanja umeščajo ta dogodek v kritično stičišče in presečišče »tradicije« in karizmatičnega krščanstva. Tovrstna presečišča pogosto spremljajo pomembni prelomni trenutki, ki spodbujajo glasbeno in plesno eksperimentiranje in inovacije preko meja svetega in posvetnega. Glasba in ples ostajata sestavni in močni simbolni obliki ne le v strukturi, temveč tudi v ontološki definiciji in poglobljenem raziskovanju svetega in posvetnega, zlasti v vsakdanjih uveljavljanjih duhovnosti, kjer so meje med njima pogosto zamegljene. Prispevek nadalje trdi, da lahko stiki in presečišča »tradicije« in sodobnega krščanstva izzivajo normativne analitične perspektive o dvojnosti svetega in posvetnega in da sistemi avtohtonih ritualov prav tako presegajo trihotomijo sveto – posvetno – profano, še posebej, kadar sta posvetno in profano nepogrešljiva pri »srečevanju« s svetim. Analiza osvetli in posodobi sedanje postkolonialne diskurze sinkretizma in hibridnosti ter pripadnost in afektivne preobrazbene funkcije glasbe in plesa v povezavi s politiko identitete.
Jean Kidula
Univerza v Georgii, Atlanta (ZDA):
Preizpraševanje Besede in njene uporabe skozi glasbene umetnosti: odlomki iz afriškega krščanstva
Predstavitev izhaja iz predpostavke, da je krščanstvo s svojimi duhovnimi in verskimi kapacitetami, s svojim evropskim in severnoameriškim kulturnim okrasjem in materialnimi dodatki, kakor tudi v svojem političnem, socialnem in ekonomskem paketu temeljno opredelilo identiteto sodobne Afrike in njenih prebivalcev na celini in v diaspori. Nastajali so poskusi, da bi razumeli, kritično ovrednotili in preoblikovali to krščanstvo za afriško preživetje, pripadnost in temeljne pravice. Trajen izraz in arhiv tega krščanstva je bila tudi glasba.
V prispevku govorim o tem, kako »El-Shaddai« (2019), verska pesem skupine H_art, ki je vizualno in gledališko interpretirana na način, da preizprašuje interpretacije Svetega pisma, kritizira »krščanska« razumevanja v sodobni kenijski urbani sceni. Trdim, da takšne kritike niso nove, ampak se jih pogosto ignorira, minimalizira in celo demonizira njihovo delo glede na to, kako se krščanstvo izraža v različnih kulturnih, lokacijskih, političnih in generacijskih prostorih.
Brian Schrag
Mednarodna univerza v Dallasu (ZDA):
Etnodoksologija: zgodovina, narava in priložnosti za dialog
Številne cerkvene in eshatološke teologije, ki so obravnavale protestantske misijone od 19. do 21. stoletja, niso vključevale umetnosti. Kolonialistične ideologije so pogosto zapolnile to konceptualno praznino tako, da so nove krščanske cerkve prevzemale umetniške prakse misijonarskih tradicij na račun lokalne umetnosti. Etnodoksologija se je pojavila konec 20. stoletja ter v začetku 21. stoletja kot reakcija proti tovrstnim praksam, zavezana ponovnemu odkrivanju in nadaljnjem razvoju z umetnostmi podprtih teologij v številnih krščanskih okoljih.
V prispevku opisujem nastanek etnodoksologije kot mreže nezadovoljnih posameznikov, nastanek multidisciplinarnega študijskega področja ter vpliv le-tega na lokalne cerkve in teološke ustanove. Kot aktivni udeleženec omenjenih procesov že od samega začetka, predstavljam razvoj etnodoksologije in njeno trenutno pozicijo ter videoposnetek, ki prikazuje uporabo njene osnovne metodologije v skupnosti v Demokratični republiki Kongo (vimeo.com/552575710). Na koncu razpravljam o potencialih in omejitvah etnodoksologije kot prostora za znanstvene pogovore o duhovnih in etno-umetniških vprašanjih.
SEKCIJA 5:Migracije preteklosti in sedanjosti
Predsedujoča: Fulvia Caruso
Hilde Binford
Moravski kolidž, Betlehem (ZDA)
Pomembnost himen radikalne reformacije iz 16. stoletja za današnje amiše Starega Reda in huterite
V času radikalne reformacije v 16. stoletju so bili anabaptisti v Evropi preganjani in mučeni. Njihove himne, pete po znanih melodijah tistega časa, so predstavljale zgodbe mučenikov, prikazovale stanje zapornikov in potrjevale njihovo vero v Boga. Sčasoma so anabaptisti (prekrščevalci) začeli slediti različnim voditeljem, vključno z Jakobom Ammannom Mennom Simonsom in Jakobom Hutterjem, ki so postali amiši, menoniti in huteriti. Skupine, ki so jih družili pacifistična prepričanja in želja, da bi še naprej nadzorovale lastno izobrazbo, so se selile. Da bi se izognili preganjanju, so mnogi pripadniki teh ver emigrirali v ameriške kolonije, medtem ko so drugi živeli v Rusiji, preden so odšli v Kanado ali Mehiko. Do določene mere te skupine živijo »narazen«, a preko ljudskega izročila še vedno ohranjajo tradicijo svojih himen, ki segajo v 16. stoletje. Referat bo predstavil pregled himen amišev Starega Reda in huteritov.
Razia Sultanova
Univerza v Cambridgeu (Združeno kraljestvo):
»Brez doma, brez zastave, mama!« Glasba in verske prakse post-sovjetske migracije
Številčna priseljena delovna sila iz Srednje Azije in Kavkaza je v Rusijo prinesla nove zvoke in nove podobe muslimanske kulture. Islam se z vsakodnevnimi pojavljanji verskih glasbenih zvrsti, zlasti v času verskih praznikov, predstavlja v obrednih oblikah verskih praks. Novi zvoki, vključno s pozivom k individualnim in skupnim molitvam, predstavljajo nov pogled, zlasti na prakso petkove muslimanske skupnostne molitve (ṣalāt), ali islamske praznike, kot je ramazan. Popularna kultura se je manifestirala v novih glasbenih skupinah, katerih zvok se močno širi po srednjeazijskih in kavkaških kavarnah ter restavracijah. Ta prispevek raziskuje vpliv novih priseljencev na rusko glasbeno kulturo in preizprašuje vidike verskega in zabavnega sloga sodobne glasbene scene v ruskih mestih.
Maša K. Marty
Samostojna raziskovalka, Bern (Švica):
Liturgično petje slovenske katoliške skupnosti v Švici in Kneževini Lihtenštajn
Konec 60. let 20. stoletja je bila zaradi številčnejših ekonomskih selitev Slovenk in Slovencev v Švico in Kneževino Lihtenštajn ustanovljena Slovenska katoliška misija, ki je začela skrbeti za versko življenje preseljenih. Dejavnost misije, ki od takrat dalje nudi stalno in kontinuirano prisotnost, še danes igra pomembno vlogo pri kreiranju socialnega življenja slovenske katoliške skupnosti v omenjenih deželah. Ob rednih srečanjih se obnavlja povezanost med člani skupnosti in ohranjata se slovenska etnična in verska identiteta. Znotraj verskih obredov je glasba uporabljena kot orodje za vzpostavitev krščanskega glasbenega prostora za nadaljevanje in obnavljanje etnične lokalne kulture, prek katere se člani cerkve povezujejo s kulturo in tradicijo izvornega kraja. Liturgično petje ob ponavljajočem se repertoarju, določenem glede na liturgično leto, posreduje skupnosti paleto sporočil, ki so kodirana tako v zvočni, besedilni kot tudi zvrstni glasbeni podobi. Prispevek predstavlja rezultate večplastne analize te glasbene prakse.
SEKCIJA 6: Diaspora
Predsedujoča: Razia Sultanova
Marcia Ostashewski
Univerza Cape Breton (Kanada):
Peta Samoyilka: bizantinska ukrajinska liturgična glasba v Kanadi
Od začetkov preseljevanja Ukrajincev v Kanado konec 19. stoletja pa vse do danes, so se njihove verske prakse spreminjale v skladu z lokalno glasbo in jeziki ter bile podvržene regionalnim, nacionalnim in meddržavnim političnim pritiskom. Spremenilo se je več vidikov verske glasbe, vključno z jezikovno in glasbeno vsebino ter spolom kantorjev. Dejavniki, ki so vplivali na spremembe, vključujejo migracijske vzorce, urbanizacijo, preplet meddržavnih verskih ustanov, vlad in lokalnih župnij, smernice cerkvene hierarhije, kanadsko politiko, kot je multikulturalizem in trenutno pandemijo COVID-19. Prispevek temelji na avto-etnografskih podatkih in intervjujih z drugimi kantorji, duhovščino in versko skupnostjo. Prispevek obravnava načine, s katerimi ukrajinska bizantinska kongregacijska glasba v Severni Ameriki omogoča izvajalcem pevsko izkušnjo in načine ustvarjanja pomena skozi pevsko prakso. Razkriva tudi kulturne aspekte, ki se ustvarjajo skozi te liturgične glasbene prakse.
Thea Tiramani
Univerza v Paviji (Italija):
»Sestaviti moram svoj shabad, da se predstavim.« Tradicija, ustvarjalnost in recepcija novih glasbenih produkcij v italijanskih skupnostih Sikhov
Izvedbe kirtanov v sikških templjih, gurdwarah, vključujejo glasbeno izvedbo hvalnic (shabad), ki so del Svete knjige. To je najpomembnejši trenutek verskega obreda, saj besede Svete knjige oživijo v glasbi. Danes se glasba hvalnic, tako v domovini kot v diaspori, sestoji iz različnih zvrsti. To pa je posledica neprestanega iskanja glasbe, s katero lahko izvajalec (kirtaniya) učinkovito premakne vernikovo duhovnost. Mladi glasbeniki eksperimentirajo z novimi oblikami izražanja, tudi zunaj verskega okvirja gurdware, in glasbene izdelke delijo prek družabnih omrežij. Moje terensko delo je vključevalo raziskavo o sikških glasbenikih, rojenih v Indiji, ki so se v mladosti preselili v Italijo. Ti so ustvarili hvalnice, ki združujejo elemente tradicije z novimi glasbenimi trendi, vendar ohranjajo sprejemljivo in specifično idejo duhovnosti. Analiza takšnih inovativnih glasbenih pristopov, ki je predstavljena v prispevku, se naslanja na video posnetek v izvedbi Aninderja Singha in Gurwinderja Singha.
