MOST KAKOR KAMEN KOST – LJOBA JENČE Z GOSTI (Slovenija, Srbija)
Pernahtna nit: Ljoba Jenče – 30 let
Ljoba Jenče, glas, gong, lončeni bas, pojoči kamenčki
Svetlana Spajić, glas
Jasna Hribernik, režija videa
Adlešički tamburaši KUD Božo Račić Adlešiči
Folklorna skupina KUD Božo Račić Adlešiči
Otroška folklorna skupina Dragatuš (pod vodstvom Zdenke Pezdirc)
Spored:
Kolo (videoprojekcija)
Bodimo veseli (Bela krajina)
Device tri kresujejo (Koroška)
Sijaj, sijaj, sončice (Kras, Primorska)
Sijaj, sijaj, sončece, Tika-taka taka, Petr šetr, Pokšotiš, Rašpla (Bela krajina)
Svirel povodnega moža (pravljica iz Bele krajine)
Jaz pa grem na zeleno trav’co (narodna)
Tri jetrve – Adlešičev najstarejši zvočni zapis ljudskega petja (dokumentarni video)
O, o, o, Jože junak, Tri jetrve (Colnarji in Preloka, Bela krajina)
Bog daj, Bog daj – najstarejša kresnica Katarina; Adlešič – Adlešiči (dokumentarni video)
Bog daj, Bog daj (obredna kresna)
Gorom jezde – Niko Vrlinić (Bojanci, Bela krajina) o baladi in petju (dokumentarni video)
Gorom jezde (balada)
Široko more i Dunaj (Špeharji, Bela krajina)
Plovila je galija (vzhodna Srbija)
Svi su venci vejli, Tri livade (Predgrad, Bela krajina)
Vse tičice, Pika poka, Od kod si, dekle, ti doma (Bela krajina)
Marija z Ogrskega gre (Velike Bloke, Notranjska)
Nismo Posavčani / Poj’dmo na Štajersko (Begunje, Notranjska)
Pobelelo pole (Bela krajina)
Ljoba Jenče se že tri desetletja neutrudno posveča revitalizaciji naše nesnovne zapuščine; sama pravi svojemu delu »predenje pernahtne niti z ljudsko dediščino«. Tokrat nas ena vodilnih preučevalk in umetniških posrednic ljudske ustne tradicije vabi s svojimi gosti na večer slovenskih in uskoških ljudskih balad, obrednih in ljubezenskih pesmi, napevov in plesov. Na predvečer velikega šmarna nam bodo nastopajoči poleg pesmi in plesov oživili tudi zgodbe, igre in viže, ki so se v Beli krajini in drugod prenašale skozi mnoge generacije. V Evropskem letu kulturne dediščine 2018 so izbranemu slovenskemu in uskoškemu izročilu Bele krajine prisluhnili v Srbiji, letos pa lahko temu sporedu v priredbi za slovensko občinstvo prisluhnemo na koncertnem večeru v Metliki. Projekt opozarja na pomen dokumentiranja, hranjenja arhivov in poustvarjanja izročila – ne le za živo izraznost kulturne identitete naroda, temveč tudi za bogatitev sobivajočih kultur. Bela krajina je nedvomno zgled mirnega sobivanja ljudi kljub raznolikostim kulture in vere.
Prvi zvočni posnetki ljudskega petja pri nas so nastali prav v Beli krajini: leta 1914 jih je v Preloki ustvaril dr. Juro Adlešič (sicer zgodovinsko znan tudi kot ljubljanski župan od leta 1935 do 1942), ko se je po študiju prava vrnil z Dunaja v rodne kraje. Večer, ki ga je Ljoba Jenče zasnovala večmedijsko, bogati dokumentarno videogradivo režiserke Jasne Hribernik (nastalo za Glasbenonarodopisni inštitut ZRC SAZU), med drugim tudi posnetek Tri jetrve o Adlešičevem delu s fonografom. Po izvajalkinem mnenju bi si sodobna evropska in svetovna skupnost lahko vzela za zgled sožitje kultur, religij in narodnosti Bele krajine, v katero so pred petsto leti prebegnili Uskoki iz raznih delov Balkana in Dalmacije. V našem času živi zadnja generacija, ki še nosi spomin na aktivno skupno negovanje izročila. Posebno dragoceno pa je, da je glasba »prebégov« prehajala iz ene skupnosti v drugo. V krajih, kjer so ljudje stoletja sobivali (reka Kolpa pa jih je povezovala in ne ločevala), se je ta tradicija ohranila kot posebna in univerzalna obenem, skupaj s slovensko glasbo pa so jo ponotranjila folklorna društva, učenci v šolah in širša glasbena javnost.
Ljoba Jenče, »docela izjemen fenomen v slovenski kulturi, preučevalka onkrajmejnih in nepričakovanih vozlišč v ustnem izročilu, ki jih interpretira z bleščečo pevsko tehniko in svobodo poigravanja z motivi« (Svetlana Slapšak), že od leta 1988 zbira in poustvarja ljudske pesmi in pravljice, poučuje, objavlja gradivo in avtorske zgoščenke, sodeluje v radijskih, televizijskih in filmskih produkcijah. Gostovala je že v šestdesetih državah. Izdala je več albumov (Ljudska pesem poje v meni, Srčna moč, Lepote modrosti s tibetanskimi menihi, Slovenija, Odmevi večnosti / Echoes of Eternity). Letos je izšel njen album O lepa moja Vida, ki je nastal v sodelovanju z mladim pianistom Juretom Goručanom. Raziskovalno terensko delo je v obliki dokumentarnih posnetkov ljudskega petja in ljudske glasbe Notranjske in Primorske predstavila na javnih prireditvah, v radijskih oddajah Slovenska zemlja v pesmi in besedi ter na zgoščenkah. Najraje pa nastopa za otroke in odrasle doma, v zamejstvu in v slovenski diaspori po svetu.
Svetlana Spajić je srbska tradicijska pevka, pedagoginja in kulturna aktivistka, znana tudi po sodelovanju s svetovno znanimi umetniki, kot sta Marina Abramović in Robert Wilson. Negovanju srbskega izročila se s terenskim in umetniškim delom posveča od leta 1993. Pela je v ansamblih Poganke, Moba, Drina, Žegar živi in v drugih zasedbah; sodelovala je z znanimi glasbeniki oziroma skladatelji s področja tradicionalne in sodobne glasbe. Nastopila je med drugim na prestižnih prireditvah (Womex, Womad) in slovitih prizoriščih (amsterdamski Concertgebouw, dunajski Konzerthaus, newyorški Muzej moderne umetnosti).
Vstopnina: 5 €. *V primeru dežja bo koncert v Kulturnem domu Metlika.
