OTVORITEV FESTIVALA: BIG BAND RTV SLOVENIJA Z GOSTI
Dirigent: Lojze Krajnčan
Solisti:
Marina Martensson (Švedska/Slovenija), vokal
Boštjan Gombač (Slovenija), pihala
Goran Bojčevski (Makedonija/Slovenija), klarinet
Nino Mureškič (Slovenija), tolkala
Voditeljica: Maja Šumej
Otvoritveni koncertni dogodek z radijskim Big Bandom in štirimi karizmatičnimi glasbeniškimi osebnostmi, švedsko-slovensko pevko Marino Martensson, makedonsko-slovenskim klarinetistom Goranom Bojčevskim, slovenskim multiinstrumentalistom Boštjanom Gombačem in slovenskim tolkalistom Ninom Mureškičem.
Ob odprtju Noči v stari Ljubljani se odpravljamo na popotovanje po raznolikih glasbenih krajinah projekta Iucundus, ki je plod avtorsko-izvedbenega sodelovanja med Big Bandom RTV Slovenija in dirigentom (skladateljem) Lojzetom Krajnčanom ter multiinstrumentalistom Boštjanom Gombačem in tolkalcem Ninom Mureškičem. V tokratno izvedbo projekta, ki je lani izšel tudi na zgoščenki, se vključujeta še dva karizmatična glasbenika, švedsko-slovenska pevka Marina Martensson in makedonsko-slovenski klarinetist Goran Bojčevski. Otvoritveni festivalski dogodek bomo izkoristili tudi za razglasitev rezultatov natečaja za najboljšo kratko zgodbo, ki ga prireja Tretji program Radia Slovenija – program Ars. Nagrade bo podelil generalni direktor RTV Slovenija Igor Kadunc, prvonagrajeni zgodbi pa bomo prisluhnili v interpretaciji dramske igralke Sabine Kogovšek.
Boštjan Gombač je slovenski multiinstrumentalist (znan po tem, da spremeni v glasbilo vse, kar dobi v roke) ter skladatelj glasbe za gledališče, film in televizijo. Že med študijem klarineta pod mentorstvom prof. Jožeta Kotarja na ljubljanski Akademiji za glasbo se je navduševal nad različnimi glasbenimi zvrstmi. Sam pravi, da ga pri ustvarjanju navdihuje in vodi zvok: bolj ko je nenavaden, večje izrazne možnosti mu ponuja. Glasbenikova dejavnost zadnjih petnajstih let je dokumentirana na približno stodvajsetih nosilcih zvoka in sega od etna do resne glasbe. Gombač je tudi avtor glasbe za petdeset gledaliških predstav in štirideset dokumentarnih filmov. Je mojster pihal, kot so klarinet, kositrne piščali in okarine, igra na pojočo žago, bodhran in theremin ter na številne druge instrumente in zvočila, ki jih le redko zasledimo na domačih koncertnih odrih. S skupino Terra Folk je prejel mnogo glasbenih nagrad in priznanj, med drugim tudi nagrado občinstva Radia BBC 3 (World Music Awards). Sodeluje s skupinami Katalena, Bast, Bachology Quartet, Los Hermanos Muy Simpaticos. Nastopil je že z množico znanih imen slovenske popularne in resne glasbe in s tujimi glasbeniki, kot so Marc Ribot, Greg Cohen, Neil Innes, Tommy Emmanuel, The Cat Empire, John McSherry, Arvid Engegård, Susanne Lundeng, Knut Eric Sundquist, Theodossi Spassov idr.
Nino Mureškič se kot glasbenik posveča tolkalom. V več kot petindvajsetih letih delovanja je nastopal z najrazličnejšimi umetniki z vsega sveta in z njimi posnel številne plošče in zgoščenke. Posnel je tudi prvi slovenski avtorski album z glasbo na okvirnem bobnu (frame drum) – NinoManas. Afriške bobnarske umetnosti se je začel učiti pri gvinejskem mojstru Mamadyu Keiti. Študij je nadaljeval v New Yorku pri mojstru Glenu Velezu (okvirni boben, riq, bendir, kandžira). Leta 2005 je nadgradil znanje še s študijem indijske ritmične teorije pri Panditu Surešu Talvalkarju (Mumbaj).
Goran Bojčevski, ki je magisterij iz klarineta zaključil z najvišjo oceno na salzburškem Mozarteumu pri slovitem Aloisu Brandhoferju, slovi po žanrski vsestranskosti (v razponu od klasike prek jazza do etna). Raznolika je tudi njegova skladateljska dejavnost. Ustvarja glasbo za filme, reklame in balet; napisal je celovečerno suito Balkanski portreti in jo v sodelovanju s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija tudi posnel. V posebno čast si šteje, da njegove skladbe izvajajo na različnih univerzah po svetu, zlasti pogosto na salzburškem Mozarteumu. Bojčevski je utemeljitelj novega glasbenega sloga balkan nuevo, ki se opira na umetnikove balkanske korenine, posodobljene z elementi klasične in tango glasbe.
Marina Martensson, švedska pevka, kitaristka in avtorica pesmi, se je v iskanju svojih korenin (slovenskih prednikov po materini strani) leta 2013 ustalila v Izoli. Zadnjih šest let tako »širi svoj glas po Sloveniji«, kot pravi sama; dodati gre, da ga kot gostujoča vokalistka skupine Laibach (od leta 2018) širi tudi po Evropi. Leta 2018 je nastopila na Emi s skladbo Blizu in se uvrstila v finale.
Lojze Krajnčan, pozavnist, dirigent, umetniški vodja, skladatelj in aranžer, izhaja iz glasbene družine. Pozavno je študiral na (takratni) Srednji glasbeni šoli v Ljubljani, zatem pa na Visoki šoli (Univerzi) za glasbo in uprizoritveno umetnost v Gradcu ter na bostonskem Berklee College of Music (ZDA). Ob pozavni je študiral tudi kompozicijo in aranžiranje. Že kot srednješolca ga je po izstopajočem talentu opazil takratni dirigent radiotelevizijskega Big Banda Jože Privšek in ga povabil k sodelovanju. Krajnčan je po vrnitvi iz ZDA deloval kot prvi pozavnist v Simfoničnem orkestru RTV, zatem pa kot solist pozavnist v Big Bandu omenjene ustanove. Koncertiral in snemal je doma in v tujini. Pridružil se je Ugrin-Divjak jazz kvintetu in z njim veliko gostoval po Sloveniji in nekdanji Jugoslaviji. Posvečal se je tudi komorni glasbi v kvartetu pozavn L’arte musicale ter v trobilnem kvintetu Jazz brass. Po upokojitvi Jožeta Privška je prevzel mesto dirigenta in umetniškega vodje Big Banda. Sledila so številna snemanja, uspešni koncerti in gostovanja. Sodeloval je s svetovno znanimi glasbeniki, kot so Ack Van Royen, Toots Tielemans, Nils Osterd Pedersen, Martin Drew, Johnny Griffin, Bobby Show, Boško Petrović idr. Velik uspeh so poželi tudi albumi, ki jih je kot avtor, aranžer in dirigent posnel s kitaristom Primožem Grašičem, s pevcem Urošem Peričem, pevkami Alenko Godec, Aniko Horvat in Romano Krajnčan.
Big Band RTV Slovenija je ena najstarejših tovrstnih zasedb na svetu. Nepretrgano deluje od leta 1945. S prvim obdobjem delovanja je najbolj povezan Bojan Adamič, ki je vodil orkester do začetka 60. let 20. stoletja. Nasledil ga je Jože Privšek, ki je povzdignil zasedbo, imenovano takrat Plesni orkester Radia Ljubljana (PORL), v najvišji kakovostni razred. Orkester je blestel na območju nekdanje Jugoslavije in zunaj njenih mej. Po Privšku so ga vodili Lojze Krajnčan, Petar Ugrin, Milko Lazar, Emil Spruk, Tadej Tomšič in drugi. V goste so prihajali tudi tuji dirigenti in solisti (Mercer Ellington, Maria Schneider, Carla Bley, Herb Pomeroy, Mathias Rüegg, Clark Terry, Stjepko Gut, Johnny Griffin, David Murray, Ed Partyka, George Lewis, Bill Holman, Michael Abene idr.). Med letoma 2002 in 2014 je skrb za umetniško vodstvo in menedžment prevzel Hugo Šekoranja, sicer dolgoletni član saksofonske sekcije. Big Band se odlikuje z glasbeno raznovrstnostjo. Skupaj s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija nastopa kot Revijski orkester RTV Slovenija, ki je spremljevalec vsakoletne prireditve Slovenska popevka.
Vstop prost.
