Otvoritev 25. mednarodnega glasbenega ciklusa Poletje v Stari Ljubljani
Spoštovani,
Letošnji otvoritveni koncert Poletja v Stari Ljubljani je prav poseben dogodek: poklonili se bomo 200-letnici rojstva Verdija in Wagnerja. Priklanjamo se tudi projektu Imago Sloveniae, ki praznuje 25 let delovanja. Pridružujemo pa se še dvema dogodkoma: Verdi v Ljubljani in Junij v Ljubljani.
Povezujemo torej zgodovinske mejnike glasbe, ki je preživela stoletja, ter praznujemo četrt stoletja pestre in raznovrstne glasbene tradicije. Imago Sloveniae je več kot projekt, je ideja, ki povezuje note in ljudi, živo kulturo s kulturno dediščino, Slovenijo, institucije, nevladne organizacije, v primeru nocojšnjega večera tudi SNG Opero in balet Ljubljana, Italijansko ambasado, Italijanski inštitut za kulturo, Festival Ljubljana in Mestno občino Ljubljana. Kajti le v slogi, povezovanju in solidarnosti živi izjemna moč ustvarjalnosti.
In vendar je vsega kriv Primož Lorenz. Umetnik in glasbenik, ki ga ni treba predstavljati, ker ga je ohranil čas, pa tudi ustanovitelj Društva za oživljanje kulturne podobe starega mestnega jedra, oče oživljanja Stare Ljubljane. Njegovo vizionarstvo, njegova zamisel, njegov pogled so soustvarili Poletje v Stari Ljubljani, Noči v Stari Ljubljani, Poletje Imago Sloveniae, mednarodne poletne festivale, prireditve, vezane na ambient kulturne dediščine. Tudi živost in življenje kulture, tudi drobne lučke, svečke, ki jih je prižigal po mizah, so danes samoumevni in prepoznavni del podobe Stare Ljubljane. Preprosto zato, ker mu je bilo mar.
In mar je tudi nam, ki smo prevzeli njegovo dediščino: za letošnje jubilejno 25. Poletje v Stari Ljubljani smo pripravili zanimiv in pester program. Do konca avgusta se bo zvrstilo 28 koncertov, na katerih se bo predstavilo 425 vrhunskih izvajalcev orkestralne, vokalne in komorne klasične glasbe ter džeza iz 17 držav. Prav posebno pozornost smo namenili zborovskim koncertom, saj je Slovenija velesila na tem področju.
Rad bi poudaril, da bodo vsi koncerti za obiskovalce brezplačni – darilo vam in nam, ker je Ljubljana poletni glasbeni biser: odprto prizorišče glasbenega užitka in praznovanja, ki ni samoumevno. Za njim stoji veliko dela, veliko entuziazma, veliko ljudi. Naj se vsem iz srca zahvalim.
Z glasbo premagujemo ovire, povezujemo ljudi in poti. Glasba nas bogati in plemeniti, ker je življenje samo.
Janoš Kern
Direktor Utanove Imago Sloveniae
Ob opernem koncertu Verdi – Wagner
Verdi in Wagner sta genija, ki ju le stežka primerjamo. Skupno jima je gotovo to, da sta v času življenja oba navduševala občinstvo in ga enako navdušujeta tudi danes. Wagner je izrazitejši v glasbeno-dramski izpovednosti. S pomočjo kromatičnih harmonij in celo bitonalnosti (Parsifal) je razvil moč glasbe v abstraktno čustveno silo. Verdi se je tega zavedal. Tekmecu je odgovoril v Othellu »Era la notte« z izjemno melodično močjo in dramatično doslednostjo.
Oba sta zrasla iz globoko ukoreninjene tradicije in skušala premikati meje, oba sta v tem uspela in tako ustvarjala gledališko prihodnost. Verdi je bil zelo priljuden, da ne rečem blag, medtem ko za Wagnerja tega ne bi mogli reči. Verdi je počasi organsko rastel in dosegel nesluten razvoj. Njegov prodor je bil logična posledica rasti. Wagner pa je bil vseskozi revolucionar. Vendar sta v tehničnem smislu oba upoštevala moč jezika in deklamacije in na ta način komunicirala z najglobljimi človeškimi čustvi. Oba sta izkoristila človeške glasove do skrajnih možnosti. Vprašanje je, ali se z njima operna zgodba konča. V nekem smislu moram odgovoriti pritrdilno, ker so se njuni prijemi nadaljevali in se še bodo. Na nemškem področju je Wagnerja nasledil Richard Strauss, Verdija pa Puccini, ki je nadaljeval s šarmom italijanske melodične linije. Oba operna izraza srečujemo še danes in verjetno bo še nekaj časa tako.
V 19. stoletju je vsako pomembno operno gledališče naročalo nova dela in so gledališča naravnost tekmovala, katero se bo lahko postavljalo z več novimi deli. Naročila Verdiju in njegovim sodobnikom so kar deževala. Danes pa so novitete sicer cenjene, a pomenijo za vsako gledališče neverjetno drag podvig. Poleg tega, na splošno gledano, novotarije občinstva ne zanimajo prav preveč. Še vedno nas navdušujeta Verdi in Wagner s svojo šarmantno različnostjo in vsak s svojo unikatno močjo privabljata operno občinstvo v gledališča in na koncerte.
Koncert 19. junija na Kongresnem trgu v Ljubljani ljubljansko Slovensko narodno gledališče Opera in balet namenja počastitvi obletnice obeh opernih velikanov. Poleg domače pevske elite nastopa slovita italijanska sopranistka Anna Pirozzi, pridružil pa se ji je naš tenorist Branko Robinšak. Njeno sodelovanje je omogočilo Veleposlaništvo Republike Italije, za kar se najiskreneje zahvaljujemo. Posebnost koncerta so tudi trije mladi pevci, ki so zmagali na tekmovanju TEMSIG in jim je Opera za nagrado omogočila nastop na koncertu Verdi – Wagner. Operni orkester in zbor vodita domača dirigenta Loris Voltolini in Igor Švara.
Želim, da bi koncert uspel in da bi nas oba operna velikana vzneseno ponesla v višave, prav tja, do koder seže njuna umetnost. To pa je zelo visoko …
Milivoj Šurbek, SNG Opera in balet Ljubljana
umetniški vodja za opero
