PEACHTAPE
Žiga Murko, pozavna/elektronika
Andrej Hočevar, bobni/elektronika
Pod imenom PEACHTAPE se nam z novim skupnim projektom predstavljata primorski jazzovski akademik, pozavnist in elektroničar Žiga Murko in jazzovski strokovnjak za bobne Andrej-Drei Hočevar. Žiga je diplomiral na Konservatoriju za jazz v Rotterdamu, Drei pa trenutno končuje študij na prestižni univerzi The New School for Jazz and Contemporary Music v New Yorku. Murko njuno sodelovanje opisuje kot »navezo dveh glasbenih bratov«, ki se ljubiteljem jazzovskih ritmov predstavljata z novim »multiterenskim eksperimentom.« Ta naj bi se v obdobju ustvarjanja njunega prvega skupnega studijskega albuma, na katerem bosta uglasbila svojo vizijo in raziskovanja popularnih glasbenih platform, postopoma razvil v “nekaj večjega”. Tudi na zaključnem iz niza koncertov, ki sta jih letos odigrala v Ljubljani in po Sloveniji – tokrat jima bomo prisluhnili na Starem trgu, v okviru našega cikla Jazz oder – bosta v živo zaigrala improvizirani free jazz, elektronski hip hop in jazz. Andrejevo igro na bobne bo Žiga začinil z elektronsko improvizacijo, ki pa se ji bodo občasno pridružili še zvoki njegove pozavne.
Pozavnist in skladatelj Žiga Murko (r. 1988) je začel svojo glasbeno pot pri sedmih letih. Ko je spoznal klavir je, prevzet z radovednostjo do očetove pozavne, kmalu preusmeril pozornost na to glasbilo. Enajst let je študiral klasično glasbo, tudi pri tako cenjenih mentorjih, kot sta Branimir Slokar in Dušan Krajnc. V tem obdobju je nastopal z zasedbo Trombone Quarter 3+1 pod vodstvom prof. Alberta Kolbla, ki je leta 2006 zmagala na državnem tekmovanju Temsig v kategoriji komornih zasedb s trobili.
Po maturi na Umetniški gimnaziji v Kopru je izobraževanje nadaljeval na, kjer sta bila njegova mentorja vrhunska jazzovska pozavnista Bart Van Lier in Ilja Reijngoud. Tam je tudi diplomiral, leta 2011. V tem obdobju je nastopal s Codarts Big Bandom na North See Jazz festivalu v Rotterdamu, ki ga je takrat vodil pozavnist Adrian Mears, sodeloval pa je tudi v mnogih šolskih in izvenšolskih projektih.
Leta 2009 se je pridružil zasedbi Next, ki združuje moderni jazzovski jezik z drugimi glasbenimi žanri, katere pa začini še z zvoki in ritmi z Balkana.
Igra tudi v projektu Jana Kusa-Amna, ki združuje jazz in flamenco, ter v mnogih drugih zasedbah, denimo tudi v free-jazz combu Zlatka Kaučiča.
Žiga je imel priložnost sodelovati z velikimi mojstri sodobne improvizirane glasbe, kot so Jason Moran, Joshua Redman, David Binney, John Abercrombie, Alex Sipiagin, Maria Schneider, Arturo Sandoval, Steve Turre, Andt Hunter in Ralph Peterson.
Leta 2012 je izdal svoj prvenec, ki ga je posnel v New Yorku z odlično 13. člansko trobilno zasedbo. Skupaj so se premierno predstavili na festivalu Jazz Cerkno 2011 in sicer pod imenom ŽIGA MURKO 13, v zasedbi pa so poleg priznanih mladih slovenskih glasbenikov zaigrali še Andrej Hočevar, Jan Kus in Goran Krmac ter zvezde newyorške jazz scene Mark Turner, David Binney, Alex Sipiagin, Jason Palmer, Andy Hunter in Josh Roseman.
Tolkalist in skladatelj Andrej Hočevar ali Dre, kot ga poznajo mednarodni džezovski izvajalci, je eden vidnejših članov nove generacije slovenskih džezovskih glasbenikov.
Najprej je bobnal v big bandu DOM, po diplomi na Konservatoriju za glasbo in balet v Ljubljani leta 2006 pa ga je študij popeljal na Nizozemsko, kjer se je kalil v zasedbi Andrej Hočevar Next.
Študij je nadaljeval leta 2011, v samem središču dogajanja, v New Yorku, kjer zdaj končuje študij na ugledni univerzi The New School for Jazz and Contemporary Music pod mentorstvom uglednega bobnarja Michaela Carvina. Tam je spoznal belgijskega pianista Brama De Looza in ameriškega basista Devina Starksa, s katerima je ustanovil trio in leta 2013 izdal svoj prvi album kot vodja zasedbe. S svojo prvo samostojno ploščo Motion in Time se je poslušalstvu predstavil kot inovativen in zvedav bobnar, ki se navdušuje nad obliko klasičnega pianističnega tria. Septembra 2014 napoveduje izid svojega novega albuma Coding of Evidentiality. Po končanem študiju vsekakor namerava ostati v New Yorku, saj pravi, da imajo velika mesta tisto zmogljivost, ki jo potrebuje umetniška zvrst, s katero je zasvojen.
Vstop prost!
