TOMAŽ ČRNEJ: V GALERIJI, 2011
S kulturno marginalizacijo živali, kot poimenuje odnos sodobnega človeka do živali John Berger, ki se je dogajala skozi celotno 20. stoletje, so živali, skupaj z vrsto drugih proizvodov kapitalizma, postale predvsem potrošno blago. Odnos sobivanja in magičnega verovanja, ki ga je človek nekoč gojil do živali, je preživeti arhaizem. Danes so živali človeku potrebne predvsem za hrano, za zabavo in kot hišni ljubljenčki. V mesnopredelovalni industriji se z živalmi rokuje kot z vsakim drugim proizvodnim izdelkom. Ravno nasprotno so hišni ljubljenčki povsem personificirani, saj jih njihovi lastniki pogosto dojemajo kot podaljške svoje osebnosti ali kot samostojne osebe, ki so del družine. Eksotične živali, povsem izolirane od njihovega naravnega življenjskega prostora, se v umetno konstruiranem okolju živalskega vrta razkazuje kot redke komoditete in so spektakel za množice.
Serija V galeriji Tomaža Črneja je nastala iz razlogov, ki so gonilna sila vseh avtorjevih projektov – preizpraševanja določenih kulturnih in vedenjskih vzorcev. Z diferenciacijo produkcije in potrošnje znotraj kapitalističnega sistema je odjemalec končnega produkta popolnoma ločen od postopka njihovega nastajanja. Tovrstna ločitev tudi omogoča, da se priročno zakrijejo deli, ki bi utegnili zmotiti, razburiti ali kako drugače odvrnili potrošnika od njegovega nakupa. Avtor pa se ob tem (samo)izprašuje, ali smo tisto, za kar vémo, da obstaja, pripravljeni tudi dejansko videti. V seriji V galeriji tako tematizira tisti del mesno predelovalne industrije, ki se ga ob kupovanju končnih mesnih produktov pogosto ne zavedamo ali ga odmislimo – zakol živali. Kot jedca mesa ga je zanimal tisti del proizvodnje mesa, ki mu je kot kupcu končnega produkta prizanesen – klavnica. Za razliko od serije Koline ptujskega fotografa Stojana Kerblerja, prvič razstavljene leta 1982, v kateri je avtor dokumentiral običaj kolin v vasi Haloze v 70. letih prejšnjega stoletja in vsebujejo tudi prizore zakola, se Črnej delu, kjer se živali dejansko ubija, izogne in se osredotoči predvsem na prostore, kjer se odvija predelava mesa. Izpraznjeni prostori klavnice s svojo hladno estetiko in sterilnostjo delujejo nadrealistično in dajejo zgolj slutiti, čemu so namenjeni. Če je v Kolinah vendarle moč začutiti pridih ritualnega žrtvovanja, pa klavnice predstavljajo predvsem eksces, ki je simptomatičen za kapitalizem. Govorijo o čezmerni produkciji in vsesplošnem pretiravanju, o tem, da se je človek resda dokončno vzpostavil kot najmočnejša žival, ki pa je s kultivacijo drugih živali posegel v naravo do te mere, da v njej ni nič več naravnega.
Tomaž Črnej (1963)
Tomaž Črnej je diplomirani ekonomist, ki se s fotografijo intenzivneje ukvarja zadnjih sedem let. Je fotograf samouk, ki je svoje znanje fotografije izpopolnjeval na različnih delavnicah v Španiji, na Slovaškem in v Latviji. Od leta 2010 je svoje delo predstavil na različnih samostojnih in skupinskih razstavah doma in v tujini (Avstrija, Italija, ZDA, Izrael …) ter zanje prejel nekaj nagrad in nominacij, med drugim prvo nagrado na Slovenian Press Photo 2010, v kategoriji ljudje. Poleg fotografije ga zanima tudi gibljiva slika. Posnel je glasbeni video (Les Machines Molles feat Son of the Velvet Rat – You Know, 2011) in dva dokumentarna filma (Marcos López frente a la pizzara, 2011; Napalm Your Personal Disco, 2010–2011, v sodelovanju z Markom Požlepom). Živi in deluje v Celju.
Jasna Jernejšek
