Ponedeljek
06. Julij
ob 19.30
Stolnica svetega Nikolaja - Ljubljana

THERESA PLUT IN POLONA GANTAR

Theresa Plut, sopran
Polona gantar, orgle

Muzikologinja: dr. Katarina Bogunović Hočevar


Spored:

19:30 PREDKONCERTNI POGOVOR Z UMETNICAMA, ki ga bo vodila muzikologinja dr. Katarina Bogunović Hočevar

20:30 KONCERT
Duhovne pesmi Huga Wolfa (1860–1903) , v priredbah za sopran in orgle Maxa Regerja (1873–1916):

Hugo Wolf, prir. Max Reger
Nun bin ich dein (Tvoj za vedno tvoj)
Die du Gott gebarst (Ki Boga si brezmadežna rodila)

Max Reger
Iz 30. koralnih prediger, op. 135a, št. 4 , Aus tiefer Not schrei Ich zu dir (Iz globočine kličem k tebi, Gospod)

Hugo Wolf, prir. Max Reger
Nun wandre, Maria (Le pojdi, Marija)
Die ihr schwebet (Vi, ki lebdite)

Max Reger
Iz 52. koralnih prediger, op. 67, Wachet auf, ruft uns die Stimme (Prebudite se, kliče nas glas)

Hugo Wolf, prir. Max Reger
Führ mich, Kind (Vodi me otrok)
Ach, des Knaben Augen (Ah, te deške oči)

Max Reger
Iz 52. Koralnih Prediger, op. 67, Jesus ist kommen (Jezus je prišel)

Hugo Wolf, prir. Max Reger
Herr, was trägt der Boden (Gospod, kaj rodijo ta tla)
Wunden trägst du, mein Geliebter (Od ran trpiš, moj ljubi)
Pesmi Eduarda Mörikeja, Karwoche (Veliki teden)

Max Reger
Iz 30. koralnih prediger, op. 135a, št. 1, Ach, bleib mit deiner Gnade (Ah, ostani s svojo milostjo)

Hugo Wolf, prir. Max Reger
Pesmi Eduarda Mörikeja, Schlafendes Jesuskind (Speči božji otrok)
Pesmi Eduarda Mörikeja, Gebet (Molitev)

Max Reger
Iz 30. koralnih prediger, op. 135a, št. 15, Lobe den Herren (Hvali Gospoda)


V počastitev 160. obletnice rojstva Huga Wolfa sta umetnici Theresa Plut in Polona Gantar v sodelovanju z ZKP RTV Slovenija izdali ploščo z duhovnimi pesmimi Huga Wolfa, v priredbah za sopran in orgle Maxa Regerja.

Max Reger (1873–1916), skladatelj, teoretik, pianist, dirigent, eden največjih organistov svojega časa in častilec Bachove umetnosti, je svoje občudovanje in spoštovanje umetnosti Huga Wolfa izrazil v prirejanju in interpretiranju mojstrovih del. Reger je inštrumentiral tudi pesmi Brahmsa, Straussa in Schuberta, a je bil po številu priredb najbolj naklonjen Wolfu. S svojim izborom Wolfovih štirinajstih pesmi (deset duhovnih pesmi iz Španske pesmarice in štiri duhovne pesmi iz Mörikejeve zbirke) je nemara želel podčrtati njihovo duhovno plat, kot izjemni poznavalec izraznih zmožnosti orgel pa je izvirni komorni značaj duhovne vsebine občuteno prenesel v okolje cerkvene glasbe.

V svojstvenem toku globoko tragičnega življenja je Hugu Wolfu (1860–1903) uspelo v dveh krajših, a skladateljsko pretresljivo intenzivnih obdobjih ustvariti dela, s katerimi je odprl novo poglavje nemške pesmi (samospeva) in se hkrati poklonil tradiciji tega (nemškega) žanra v iztekajočem se 19. stoletju. Do svojega sedemindvajsetega leta je bil ustvarjalno znan le ožjemu krogu prijateljev, saj so njegovi prvi samospevi izšli šele leta 1887. Pred tem je kot goreč wagnerjanec z glasbenokritiškimi zapisi v dunajskem časopisu Wiener Salonblatt vznemirjal številne glasbene kroge in si s tem nakopal nezavidljiv sloves. V razburkanih glasbenih iskanjih so mu dotlej in potem zvesto (človeško in gmotno) stali ob strani izbrani prijatelji, brez katerih bi bila tudi njegova ustvarjalna pot najbrž drugačna. Po izdaji prvih dveh zvezkov samospevov pri majhni založbi, ki jo je našel skladateljev prijatelj Friedrich Eckstein, se je Wolfu razprlo obdobje štiriletne vročične ustvarjalnosti. V tem času (1887–1891) je napisal več kot 200 pesmi na besedila Mörikeja, Eichendorffa, Goetheja, Kellerja in na špansko poezijo v prevodu Paula Heyseja in Emanuela Geibela. V literarnih iskanjih se ni oziral po sočasni poeziji; raje je segal po verzih velikih pesnikov nemške preteklosti, zlasti takih, ki jih skladatelji še niso uglasbili (Eduard Mörike).

Subtilen in rahločuten odnos do poezije je Wolf izvirno prenesel v glasbo. Zgoščena izraznost njegove govorice je ves čas osrediščena na izpovedno raven verzov. V razširjeni tonalnosti je preizkušal postwagnerjansko deklamativnost (z deklamativno vokalno melodijo je omogočil precejšnjo svobodo izraznosti poezije) in obenem ohranjal nekatere prvine tradicije samospevov Schuberta in Schumanna.

Ne glede na Wolfov osebni odnos do vere je očitno, da je bil nagnjen k duhovnim vsebinam. Tako je v središče zbirke (1888) na Mörikejeva besedila postavil dvanajst duhovnih pesmi, med katerimi jih je več kot polovica nastala po Wolfovem pretresljivem doživetju Parsifala v Bayreuthu avgusta 1888. Pri Španski pesmarici (1889) pa je stopil še korak dlje: duhovne pesmi je vsebinsko ločil od posvetnih, z njimi odprl novo zbirko in jih tematsko zaokrožil.

Wolfovo srečanje s Špansko pesmarico je bilo posledica iskanja zgodbe za operni libretto. Španska tematika je tudi sicer v 19. stoletju vznemirjala in privabljala nemške in francoske romantike, Wolf pa je v njej našel nov vir navdiha, ki ga je od visoke poezije obrnil k Heysejevim in Geibelovim prevodom oz. kar svobodnim predelavam umetniško enostavnih španskih renesančnih verzov.

Deset duhovnih pesmi portretira izrazito mistično vzdušje juga; v prvih dveh pesmih se grešnik v hrepenenju in prošnji po Božji milosti obrača na Devico Marijo, v naslednjih štirih pa je v ospredju čas Jezusovega rojstva in otroštva (v tretji Jožef nežno spodbuja nosečo in utrujeno Marijo na poti v Betlehem, v četrti Marija tiho roti angele, naj umirijo bučanje vetra v palmovih listih, v peti utrujena duša na poti k Jezusu v Betlehem upa in prosi za odrešitev, šesta pa tematizira iskanje Božje milosti v očeh deteta). Sedma in osma pesem govorita o odrešitvi, sklepni dve pa sta zasnovani kot dialog z Jezusom na način, da skesan grešnik želi v ljubezni do Jezusa prevzeti nase njegovo trpljenje.

Rdeča nit vseh pesmi je človekovo ozaveščanje grešnosti, skesano iskanje Božje milosti, meditiranje ob pomenu utelešenja in Jezusove smrti. Wolfova glasba se razpenja od sugestivne eteričnosti cerkvenega speva in molitve do osebne intimne in dramatične izpovedi, glasbeno uresničene med mistično gorečnostjo in ponotranjeno askezo.

Katarina B. Hočevar

 

Umetniška pot sopranistke Therese Plut je zaznamovana z nastopi na mednarodnih prizoriščih, pod taktirko slovitih dirigentov kot so John Fiore, Alexander Joel, Alain Paris, Nicholas Milton, Emmanuel Villaume idr. Umetnica izjemne muzikalnosti, velike čustvene moči, globine in izraznosti je že po zaključku študija postala članica solističnega ansambla Nemške opere na Renu v Düsseldorfu, kjer je debitirala kot Kraljica noči v Mozartovi Čarobni piščali ter nastopila v vlogah Walterja v operi La Wally, Blonde v Begu iz Seraja, Rosine v Seviljskem brivcu, Casilde v Gondoljerjih, Serpette v La finta giardiniera, Metke v Janku in Metki, Olimpije v Hoffmanovih pripovedkah itd. V vodilnih vlogah je navduševala na različnih opernih odrih kot so Pfalztheater Kaiserlautern, Theater Winterthur, Kraljeva operna hiša v Bangkoku in v SNG Opera in Balet Ljubljana. Sodelovala je z znanimi režiserji, med drugim tudi s Christofom Loyem in Philipom Harnoncourtom, omeniti pa velja tudi njene nastope z uglednimi orkestri kot so Simfonični orkester iz Vancouvra, Operni orkester iz Stuttgarta, Orkester Jenske filharmonije, Orkester Württemberške filharmonije, ansambel Bach Collegium iz Züricha, Barockorchester Concerto Munich, Orkester Slovenske filharmonije ter Simfonični orkester RTV Slovenija. Njen bogat in širok repertoar sega od stare glasbe do del sodobnih skladateljev, na koncertnih odrih pa je še posebej zablestela v  izvedbah Händlovega Messije, Haydnovih Letnih časov, Mozartove Velike maše v c-molu, Brahmsovega Nemškega rekviema, Orffove Carmine Burane in Mahlerjeve Četrte simfonije. Na povabilo dirigenta Emmanuela Villaumeja je z Anno Netrebko nastopila na evropski turneji opere Jolanta P. I. Čajkovskega, ter sodelovala pri snemanju opere za založbo Deutsche Grammophone. Poleg operne in koncertne dejavnosti se Theresa Plut uveljavlja kot izjemna interpretinja samospevov. Na solističnih recitalih doma in v tujini predano promovira dediščino slovenskega samospeva.

Svojo glasbeno pot je začela na Univerzi McGill v Montrealu, nadaljevala na Visoki šoli za glasbo in gledališče v Zürichu ter na Visoki šoli za glasbo in upodabljajočo umetnost v Stuttgartu. Njeni mentorji so bili Marisa Gaetanne, Jane Thorner Mengedoht, Richard Miller in Janina Stano. Theresa Plut je nagrajenka več mednarodnih tekmovanj in dobitnica različnih štipendij. Bila je gostujoča profesorica na Univerzi British Columbia v Vancouvru, prejela pa je tudi častni profesorski naziv osrednje nacionalne Univerze v Beijingu. V Ljubljani deluje kot docentka na Akademiji za glasbo in redno vodi seminarje doma in v tujini. Theresa je rojena slovenskim staršem v Vancouvru, Kanadi.

Polona Gantar je diplomirala na oddelku za glasbeno pedagogiko na akademiji za glasbo v Ljubljani. Hkrati je študirala orgle (koncertno smer) na Koroškem deželnem konservatoriju v Celovcu pri profesorju Klausu Kuchlingu in diplomirala z odliko, leta 2003 pa je končala še magistrski študij orgel na univerzi za glasbo in uprizarjajočo umetnost na Dunaju, njen profesor je bil Peter Planyavsky.

V obdobju študija in pozneje se je izpopolnjevala v Švici, Avstriji in na Nizozemskem, na številnih mojstrskih tečajih za orgle in improvizacijo, ki so jih vodili: Almuth Rössler, Olivier Latry, Jos van der Kooy, Peter Planyavsky, Michael Radulescu, Ewald Kooiman, Christoph Wolff in drugi.

Solistično nastopa doma in v tujini, sodeluje z najuglednejšimi pevskimi zbori Slovenije in nastopa v komornih sestavih s solopevci in instrumentalisti.

Redno snema za arhiv in Založbo kaset in plošč RTV Slovenija, pri kateri sta izšli tudi zgoščenki z naslovoma Harfa drobnega dežja in Felix Mendelssohn – Bartholdy. Leta 2007 je za nemško založbo Motette (Peter Planyavsky-Ausgewählte Orgelwerke) posnela skladbo Bolero, ki jo je napisal avstrijski skladatelj Peter Planyavsky. Z različnimi slovenskimi zborovskimi sestavi je posnela še več drugih zgoščenk, za arhiv RTV Slovenija med drugim solistična orgelska dela Primoža Ramovša. V letih 2014, 2016 in 2018 je kot organistka sodelovala pri izdaji zgoščenk mednarodnega zbora Utopia – Reality Chamber Choir za norveško založbo Cantando Musikvorlag (dirigenta sta bila Ragnar Rasmussen in Urša Lah).

Je glasbena urednica na programu Ars Radia Slovenija in avtorica strokovnih glasbenih člankov v Glasbeni reviji Glasna, pa tudi organistka v frančiškanski cerkvi Marijinega oznanjenja na Tromostovju v Ljubljani.


Vstop prost. Brezplačne vstopnice lahko prevzamete zadnjo uro pred koncertom na vhodu v Stolnico sv. Nikolaja. Število mest je omejeno, zato vam svetujemo, da pridete nekoliko prej.

Zaradi ukrepov omejevanja širjenja okužb s COVID-19 morajo vsi obiskovalci nositi zaščitne maske, si redno razkuževati roke in upoštevati varnostno razdaljo vsaj 1,5m. Vstop na prizorišče je mogoč le z vstopnico, obiskovalce naprošamo, da vstopajo posamično ob spremstvu hostes, ki jih bodo pospremile do prostega mesta. Zaradi zagotavljanja varnosti vse obiskovalce vljudno naprošamo, da dosledno sledijo navodilom. Če sumite, da ste prišli v stik s koronavirusom ali kažete tipične znake bolezni, ne hodite na dogodek. Poskrbimo za zdravje nas in naših bližnjih.

© IMAGO SLOVENIAE 2020. Vse pravice pridržane
Izdelava spletne strani: Pozitiven Design, Oblikovanje: LUKS Studio