Ob 40-letnici umetniškega dela Igorja Švare

Letos mineva štirideset let, odkar je Igor Švara prvič stopil za dirigentski pult, prvič energično zavihtel dirigentsko palico in v štirih desetletjih postal dirigent z največ nastopi v našem opernem gledališču ter posledično z največjim operno-baletnim repertoarjem.

Leta 1947 v Ljubljani rojeni Igor je bil čudežni otrok. S štirimi leti in pol se je začel učiti klavir, najprej pri profesorici Rosani Pleiweiss, pozneje pa pri Zorki Bradač, hkrati pa tudi že teorijo in solfeggio pri profesorju Maksu Jurci. Po končani nižji šoli in pripravnici je moral čakati dve leti, da nekoliko zraste, saj ni mogel  zaigrati oktave, brez katere se srednješolske klavirske učne tvarine ne da obvladati. Po dveh letih, torej leta 1961, je kot srednješolec v razredu profesorice Jadvige Štrukelj Poženel nadaljeval klavirski študij, poleg tega pa je s pomočjo sošolcev že v osnovni šoli ustanovil svoj dixieland ansambel. Z zabavno glasbo se je kot pianist doma in na tujem ukvarjal vse do leta 1993.
Že v šolskih letih je bilo očitno, da se razvija v prvovrstnega pianista. Srednji šoli je sledila Akademija za glasbo v Ljubljani in mladi glasbenik se je odločil za dve smeri: klavir, ki ga je študiral pri Marijanu Lipovšku, in dirigiranje pri očetu Danilu Švari, kar bi lahko bilo nekoliko kočljivo, a je bil tedaj edini profesor na tej katedri ljubljanske akademije. Toda oče in sin sta zadevo izvedla nadvse korektno, kot je tudi prav. Vse izpite iz stranskih predmetov skozi vsa štiri leta je opravil z odliko. Kot pianist je Igor Švara diplomiral leta 1970, kot dirigent pa leto dni pozneje. Kot diplomant oddelka za dirigiranje je prejel študentsko Prešernovo nagrado, s tem pa tudi štipendijo za izpopolnjevanje v tujini.

Ko se je leta 1972 vrnil domov, je v začel delati kot pogodbeni korepetitor baleta v SNG Opera in balet Ljubljana. Prva opera, ki jo je dirigiral, je bila Rossinijev Seviljski brivec leta 1973. Temu so sledile opere Božična noč, Jevgenij Onjegin, Nabucco, Werther in zahtevna Verdijeva mojstrovina Othello. Prvo predstavo je samostojno pripravil leta 1976, in sicer balet Notredamski zvonar Cesara Pugnija.

Leta 1979 se je mlademu dirigentu končno le izpolnila želja: odšel je v Leipzig h Kurtu Masurju, umetniškemu vodji znamenitega orkestra Gewandhaus. Po letu in pol dela je prejel spričevalo o zelo uspešno opravljenem mojstrskem razredu.

Prva predstava, ki jo je lahko Igor Švara po vrnitvi iz tujine dirigiral v ljubljanski Operi, je bil Knez Igor, sledile so La bohème, Seviljski brivec, Don Carlos, Lisička Zvitorepka, Veronika Deseniška, Rigoletto, Trubadur, Prodana nevesta, Labodje jezero, Dobri vojak Švejk in Don Pasquale. Slednjo je ansambel pod taktirko Igorja Švare posnel tudi Radio Slovenija. Leta  1981 je postal umetniški vodja in vrsto let vodil Ljubljanski oktet. Na ljubljanski Akademiji za glasbo predava ansambelsko petje.

Na odru SNG Opere in baleta Ljubljana je dirigiral prek tisoč predstav in opernih koncertov, sedeminšestdeset odrsko-glasbenih del, oper, baletov in operet, od tega osemintrideset premier. Med letoma 1993 in 1995 je bil tudi vršilec dolžnosti ravnatelja in umetniškega vodje gledališča.

Peter Bedjanič