12. 06. 2014

REFERENCE

SNG Opera in balet Ljubljana
Igor Švara, dirigent
Natalia Ushakova, sopran

SNG Opera in balet Ljubljana

Morda se res zdi, da imajo institucionalno gledališče pa glasbeno gledališče in balet na Slovenskem v primerjavi z drugimi evropskimi okolji kratko dobo, vendar lahko glede na vse zgodovinske okoliščine brez večjih zadržkov s ponosom pogledamo na preteklost. Zgodovina našega odra je bila živahna, še posebej zato, ker je preteklo precej let, preden smo lahko rekli, da je na njem zavladala domena slovenskih umetnikov in ustvarjalcev ter da so ti v večini postali člani naših stalnih ansamblov. Od tistega trenutka dalje, ko je na pot profesionalizacije stopil ljubljanski baletni ansambel in mu je sledil še orkester našega gledališča, pa vse do danes je minilo že več kot 90 let.

Preletimo na kratko nekaj desetletij: ko je leta 1892 slovensko Deželno gledališče dobilo novo poslopje (današnjo Opero), so se v njem uprizarjale dramske in operne, hkrati pa tudi nemške predstave. V njegovem okviru je dobila Opera stalno angažirane dirigente, soliste in zbor, predstave so spremljali sprva najeti vojaški glasbeniki, od leta 1908 pa člani novoustanovljene Slovenske filharmonije. Leta 1911 se je nemško gledališče preselilo v novo stavbo (današnjo Dramo). V času prve svetovne vojne so muze v ljubljanski Operi molčale, v gledališki stavbi je domoval kinematograf Central, dokler ni spomladi leta 1918 ponovnemu zagonu gledališča botroval Gledališki konzorcij, ki si je zastavil cilj, da bi v sezoni 1918/19 začel ponovno delovati slovenski oder. In tako je slovensko glasbeno prizorišče ponovno oživelo že isto jesen, domači gledališki prostor pa je poleg dramskega in opernega dobil še baletno gledališče.

Na ljubljanskem odru so takrat izvajali predvsem francoske in italijanske opere, poudarek pa je bil tudi na slovanskih in slovenskih opernih delih. V obdobju med obema vojnama je operno gledališče posodobilo svoj repertoar in uprizoritev je doživelo kar nekaj uspešnih oper slovenskih avtorjev (Kogoj, Osterc, Bravničar). Po drugi svetovni vojni je postal ljubljanski ansambel cenjen tudi zunaj meja domovine. Velikanski uspeh je požel z mednarodnim gostovanjem na Nizozemskem, še zlasti pa z uspešnim nastopom v velikem opernem gledališču v Parizu. Leta 1957 je bil posnetek opere Zaljubljen v tri oranže S. Prokofjeva (dirigent Bogo Leskovic) nagrajen s Philipsovo nagrado grand prix kot najboljši posnetek leta.

S prvimi predstavami v okviru opernih in operetnih premier v jesenskem delu sezone 1918/1919, spomladi 1919 pa s svojo prvo samostojno baletno premiero Ugrabljena Evelina, je začel svojo poklicno pot tudi naš balet z lastnim ansamblom in vodjem. Že v prvih letih svojega obstoja je uprizoril nekaj znanih klasičnih baletnih stvaritev, svoj repertoar pa je obogatil tudi z novejšimi slovenskimi deli. Doslej si je ljubljansko občinstvo lahko ogledalo veliko število različnih baletnih predstav iz klasičnega repertoarja, med njimi pa tudi precej novejših stvaritev slovenskih in tujih koreografov.

Danes se osrednje slovensko glasbeno gledališče, poleg rednih programskih novosti vsake sezone, ponaša z obširnim repertoarjem opernih, baletnih in koncertnih del iz sodobne in klasične glasbeno-gledališke ustvarjalnosti v matični hiši ter na gostovanjih doma in v tujini. Slovensko narodno gledališče Opera in balet Ljubljana že nekaj let uspešno sodeluje tudi z različnimi mednarodnimi in domačimi koproducenti, s katerimi je v minulih sezonah uprizorilo več odmevnih projektov (Faust, Aida, Zaljubljen v tri oranže, Don Kihot, Knez Igor, Rusalka, …), prav gotovo pa je bila med najodmevnejšimi svetovna premiera ponovno odkrite Offenbachove opere Renske nimfe.

Igor Švara

Dirigent Igor Švara se je rodil leta 1947 v Ljubljani kot sin priznanega slovenskega dirigenta, skladatelja in pedagoga dr. Danila Švare. Po končani gimnaziji in srednji glasbeni šoli je nadaljeval študij na Akademiji za glasbo v Ljubljani, in sicer dirigiranje pri svojem očetu, klavir pa pri prof. Marijanu Lipovšku. Diplomiral je leta 1971. V letih 1975 in 1976 se je izpopolnjeval v Leipzigu pri dirigentu Kurtu Masurju in pri njem končal mojstrski razred. V SNG Opera in balet Ljubljana se je zaposlil leta 1972 kot baletni in operni korepetitor, nato kot dirigent – asistent, leta 1983 pa je postal stalni dirigent. V letih 1993–1995 je bil v. d. direktorja in umetniški direktor Opere in baleta SNG Ljubljana.

Kot dirigent je debitiral leta 1973 s Seviljskim brivcem, do danes pa je Igor Švara svoj repertoar zapolnil z več kot sedemdesetimi opernimi in baletnimi deli. Premierne uprizoritve: Evgenij Onjegin, Prodana nevesta, Seviljski brivec, Don Pasquale, Zvedave ženske, Dobri vojak Švejk, Ukročena trmoglavka, Janko in Metka, Falstaff, Ples v maskah, Netopir, Alcina, Svet na mesecu, Telefon, Gianni Schicchi, Gledališki direktor, Ženitna pogodba, Pastir, Veronika Deseniška, Slovo od mladosti, Kleopatra, Stara pesem, Ksenija, Labodje jezero, Giselle, Esmeralda, Peer Gynt, Irene Holm, Sen kresne noči, Gershwin, Nori malar, Vrag na vasi, Ukročena trmoglavka, Serenade in oratorij Lazarus. Dirigiral je še opere: Božična noč, Knez Igor, Ivan Susanin, Werther, Carmen, Nabucco, Traviata, Rigoletto, Trubadur, Othello, Don Carlos, La bohème, Madame Butterfly, Turandot, Don Giovanni, Figarova svatba, Lucia di Lammermoor, Lisička zvitorepka, Ariadna na Naksosu, Hugenoti, Ekvinokcij, Renske nimfe ter balete Hrestač, Pepelka, Navihanka, Privlačnost nasprotij, La Sylphide.

Sodeloval je s priznanimi solisti, kot so: Eva Lind, Sophia Larsson, Paulette Vaughan, Lynne Wickenden, Penelope Thorn, Paula Scalera, Bruno Sebastian, Walter Donatti, Roy Stevens … Kot stalni gost je v Mozartovem Salzburgu dve sezoni dirigiral opero Carmen in odprl novo sezono s premierno uprizoritvijo opere Janko in Metka, gostoval pa je tudi v Italiji, Nemčiji, Romuniji, Bolgariji, Rusiji in republikah nekdanje Jugoslavije. Prav tako je sodeloval na mnogih festivalih: v Porto Torresu, Oderzu, Ljubljani, Kitzensteinu … in dirigiral različnim domačim in tujim orkestrom. Kot pianist in dirigent je za glasbene arhive posnel mnoga dela slovenskih in tujih skladateljev in sodeloval v videospotu Unbreak My Heart vokalne skupine IL DIVO. Je dolgoletni predavatelj na Akademiji za glasbo v Ljubljani, redno sodeluje kot član žirij na domačih in tujih mednarodnih solopevskih in zborovskih tekmovanjih, je strokovni ocenjevalec na revijah pevskih zborov in vodi različne seminarje za zborovodje in dirigente. Od pomladi 1981 je umetniški vodja Ljubljanskega okteta, s katerim je posnel 8 plošč ter gostoval po Evropi, Aziji, ZDA, Kanadi in Avstraliji.

S svojim delom si je pridobil prestižno študentsko Prešernovo nagrado, Gallusovo značko in plaketo, posebno priznanje na opernem bienalu v Ljubljani, jubilejno priznanje JSKD ter posebno priznanje za več kot 10-letno dirigiranje na taboru pevskih zborov v Šentvidu pri Stični.

Natalia Ushakova

Natalia Ushakova je začela študirati petje na konservatoriju v St. Peterburgu. Leta 1996 je prejela štipendijo za študij v Graškem opernem studiu, kjer je odpela vse pomembnejše vloge v Mozartovih operah. Študij je nadaljevala leta 1998 pri profesorju Josefu Loiblu na univerzi v Münchnu ter prejela še eno štipendijo za študij na Akademiji milanske Scale. Leta 2000 je zmagala na dveh znamenitih italijanskih pevskih tekmovanjih, in sicer na mednarodnem tekmovanju Riccarda Zandonaia v Roveretu in na tekmovanju verdijanskih glasov v Bussetu, rojstnem mestu Giuseppa Verdija. Tam je debitirala v vlogi Violette v Verdijevi Traviati. Upodobila je tudi Giuseppino Strepponi (Verdijevo drugo ženo) ter Violetto v televizijskem filmu Zasebno življenje Giuseppa Verdija, ki ga je posnela televizijska hiša BBC.Nastopila je v naslednjih vlogah: Marija (P. I. Čajkovski, Mazeppa, 1999, milanska Scala), Mimi (G. Puccini, La bohème, milanska Scala, Hannover), Marinka (B. Smetana, Prodana nevesta ), Čo – čo – san (G. Puccini, Madame Butterfly), Violetta (G. Verdi, La traviata), Liu (G. Puccini, Turandot ), Liza (P. I. Čajkovski, Pikova dama, skupaj s Placidom Domingom kot Hermanom), donna Anna (W. A. Mozart, Don Giovanni), Desdemona (G. Verdi, Otello), Tosca (G. Puccini), Tatjana (P. I. Čajkovski, Evgenij Onjegin), Kraljica noči (W. A. Mozart, Čarobna piščal) … Umetnica je nastopila v vseh velikih opernih gledališčih po svetu: v milanski Scali, Metropolitanski operi v New Yorku, Teatro Colon v Buenos Airesu, londonskem Covent Gardnu, Državni operi na Dunaju, Marijinskem gledališču v St. Peterburgu pa še v Washingtonu, Hamburgu, Parizu in drugje.

© IMAGO SLOVENIAE 2022. Vse pravice pridržane
Izdelava spletne strani: Pozitiven Design, Oblikovanje: LUKS Studio