ANSAMBEL CAMERATA ACADEMICA LJUBLJANA (Slovenija)
Karolina Šantl Zupan, flavta
Matej Šarc, oboa
Jože Kotar, klarinet
Zoran Mitev, fagot
Jože Rošer, rog
Miha Rogina, saksofon
Spored:
Marc Eychenne (1933), Sextuor
Simon Kravos (1999), Saxtet za sekstet pihal (noviteta)
Todor Skalovski (1909—2004), Makedonska humoreska, prir. Zoran Mitev
Giulio Briccialdi (1818—1881), Kvintet za pihala št. 1 v D-duru, op. 124
Leoš Janáček (1854—1928), Mladost za sekstet pihal
Simon Kravos v svojem delu kot skladatelj izvrstno združuje izrazit smisel za melodiko, dobro poznavanje ljudske motivike ter ekspresivnost glasbenih idej z odličnim znanjem klavirja. Kot pianist je namreč nagrajenec številnih klavirskih tekmovanj. Svoje prve skladbe je skladal za klavir, in sicer jih je na papir izluščil iz improvizacije; tak način skladanja delom vdahne bolj živ in organski značaj. Močno mu koristi tudi široka žanrska razgledanost, saj v svojem delu črpa iz klasične in ljudske glasbe, pa tudi jazza, popularnih zvrsti in celo elektronske glasbe. Piše za godalne in simfonične orkestre, orkester klarinetov, komorne sestave ter solistična glasbila. Tokratno noviteto z naslovom Saxtet za sekstet pihal opisuje z naslednjimi besedami: “V skladbi Saxtet takoj pade v uho izrazito plesni značaj, neposrednost izraza in poseganje po vzhodno evropski ljudski ritmiki in melodiki. Poleg tega je bila pomemben vir idej in navdiha prav zasedba, pihalni sekstet (tradicionalni pihalni kvintet z dodanim altovskim saksofonom), po katerem skladba tudi dobi ime. Vsako pihalo ima namreč edinstveno zvočno barvo, ker se ob igranju slišijo različni alikvotni toni in zato različne kombinacije dajejo akordu ali melodijski liniji nov, poseben značaj, kar to zasedbo ločuje od godalne. Tako lahko pride do zanimivih in nepričakovanih zvočnih rezultatov pri še tako preprostem akordu. To značilnost sestava sem uporabil pri obarvanju melodij, raznih spremljevalnih teksturah in ostrejših disonancah, ki glasbo začinijo s kančkom agresivnosti. Raznolikost harmonskega jezika povezuje skupni imenovalec, namreč element slovanskega plesa, naj bo to iz nam bližjih ali bolj oddaljenih koncev Evrope. Ob koncu se različne teme združijo kot alikvotni toni nad tonom F, kar nakazuje na skupni prvinski izvor vse ljudske glasbe. Na Bartokov način sem hotel prikazati vesoljni ples, ki premosti fizične in časovne meje.”
Ansambel Camerata Academica sestavljajo vrhunski slovenski glasbeniki, in sicer profesorji ljubljanske Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani in člani orkestra Slovenske filharmonije. Zasnova ansambla izhaja iz želje po umetniškem sodelovanju vrhunskih pedagogov in profesionalnih glasbenikov, ki svoje pedagoško delo nadgrajujejo z umetniškimi projekti. Zasedba se prilagaja glede na programsko zasnovo vsakokratnih posameznih projektov, saj Camerata Academica poustvarja dela za različne komorne sestave, ki vključujejo godalne in pihalne instrumente ter črpa tako iz svetovne kot slovenske ter starejše in najnovejše literature. Skratka, raznolikost in prilagodljivost sestava omogočata izvajanje izredno širokega repertoarja komorne glasbe. Njihovi nastopi slovijo po domišljenih programskih zasnovah, tehnični dovršenosti in izrednem glasbenem izrazu. Tokrat nastopajo v obliki pihalnega seksteta. Ker pa to ni standardna zasedba pihal, program v veliki meri temelji na sodobnejših delih, ki od izvajalcev zahtevajo še posebno tehnično dovršeno izvedbo, dober občutek za skupno muziciranje in prepričljivo odrsko projekcijo. Slovenski skladatelji so napisali že nekaj del posebej za Ansambel Camerata, takšna je tudi skladba Simona Kravosa, ki bo na koncertu izvedena krstno.
Izredna flavtistka Karolina Šantl Zupan je že v času študija prejela več prvih nagrad na državnih in mednarodnih tekmovanjih, vključno s prestižno Prešernovo nagrado. Svojo profesionalno kariero je začela v orkestru Slovenske filharmonije. Sodelovala je z orkestrom Opere in baleta v Ljubljani, s simfoničnim orkestrom iz JuJu-ja (Južna Koreja) in Nurnberga ter Zagrebškimi solisti. Kot solistka in komorna glasbenica ter članica mednarodnega kvarteta flavt 4Syrinx je izdala osem zgoščenk. Danes je redna profesorica na Akademiji za glasbo v Ljubljani in Zagrebu.
Pred odhodom na študij v tujini je oboist Matej Šarc že igral kot solist pri Simfonikih RTV Slovenija. V Nemčiji je sodeloval pri Mladi nemški filharmoniji in Freiburških filharmonikih, po vrnitvi pa se je zaposlil v Slovenski filharmoniji sprva kot oboist solist, nato kot vršilec dolžnosti direktorja, in končno direktor s polnim mandatom in umetniški vodja. Je ustanovni član pihalnega kvinteta Slowind ter istoimenskega festivala sodobne glasbe. Je tudi profesor na glasbenem Konservatoriju in na Glasbeni akademiji v Ljubljani.
Klarinetist in pedagog Jože Kotar je bil solo klarinetist v Simfoničnem orkestru Slovenske filharmonije, zdaj je redni profesor za klarinet na Akademiji za glasbo Univerze v Ljubljani in solo klarinetist v orkestru Simfoničnega orkestra RTV Slovenija. Kot solist, komorni glasbenik in član različnih komornih sestavov nastopa doma in v tujini (Evropa, ZDA, Južna Amerika …), vodi seminarje za klarinet in komorno igro (Hrvaška, Srbija, Italija, Madžarska, Belgija, Izrael, Brazilija) ter sodeluje v žirijah mednarodnih tekmovanj. Posnel je enajst zgoščenk. Od leta 2007 vodi Delavsko godbo Trbovlje.
Fagotist Zoran Mitev je študiral na Akademiji za glasbo in Visoki šoli za glasbo in scensko umetnost v Gradcu, katere senat mu je podelil posebno priznanje. Prejel je tudi dve Prešernovi nagradi Akademije za glasbo. Je član pihalnega kvinteta SLOWIND, tria Pro musica nova, Pihalnega tria Slovenske filharmonije ter tria OFF. Doslej je krstno izvedel več kot štirideset solističnih in komornih del slovenskih in tujih skladateljev.
Jože Rošer je solo hornist Slovenske filharmonije in docent na Akademiji za glasbo v Ljubljani, kjer je tudi diplomiral. Študiral je še na Mozarteumu in Visoki šoli za glasbo v Stuttgartu. Prejel je dve študentski Prešernovi nagradi: s trobilnim ansamblom Akademije za glasbo in s Komornim godalnim orkestrom Slovenske filharmonije. Sodeloval je s številnimi mednarodnimi orkestri.
Miha Rogino je revija The Sax oklicala za najboljšega saksofonista generacije. Študiral je v Ljubljani, na prestižnem pariškem konservatoriju in glasbeni univerzi Eastman v ZDA. Zaključil je tudi študij orkestrskega in zborovskega dirigiranja na Univerzi za glasbo in uprizoritvene umetnosti na Dunaju. Je profesor saksofona in prodekan na Akademiji za glasbo, nastopa kot solist in dirigira priznanim orkestrom.
Brezplačne vstopnice, ki vam jih velikodušno poklanjajo Adria Media Ljubljana, GenLan in Essai & Acai, je mogoče prevzeti zadnjo uro pred dogodkom na prizorišču. Rezervacije niso mogoče.