GULAZA (Izrael)
Igal Gulaza, vokal, tolkala
Yair Hashahar, kitara
Leat Sabbah, violončelo
David Dagmi, džumbuš, tolkala
Izraelska zasedba in arabska glasba – moški vokal z ženskimi pesmimi iz Jemna, prepletenimi s sodobnim instrumentalnim stavkom.
Štirje glasbeniki, ki jih je povezalo kulturno izročilo jemenskih žensk, nadaljujejo naravni razvoj njihovih pesmi. Prvinska in mistična besedila, ki so se stoletja dolgo prenašala z mater na hčere, v domišljeni instrumentalni kompoziciji zazvenijo s sodobnim sporočilom. Kombinacija tradicionalnih brenkal, violončela in akustične kitare ter dejstvo, da te pesmi prvič poje moški, ustvarjata svojevrstno atmosfero. Preseganje etničnih in glasbenih mej je drugo ime za ustvarjalnost zasedbe Gulaza.
Igal Gulaza, izraelski glasbenik jemensko-maroških korenin, je omenjene pesmi zbiral dolga leta; priklical jih je iz spominov na lastno otroštvo in iz osebnega stika ob srečanjih s starejšimi jemenskimi ženskami. Na začetku ustvarjalnega procesa je izhajal iz judovske glasbenega tradicije (iz Jemna), ki je bila omejena le na petje in bobnanje. Med ustvarjanjem pa je začutil željo, da bi z dodatnimi glasbili odprl izraz pesmi v novo in univerzalno glasbeno zgodbo. Prek njegovega čutnega petja, ob edinstveni kombinaciji glasbil z gledališko-obrednimi elementi, vstopamo v magični svet molitve, strasti, plesa, ljubezni in hrepenenja po svobodi.
V Jemnu, državi na jugozahodnem robu Arabskega polotoka, vladajo zakoni klanske, poligamne in izrazito patriarhalne družbe. Ženske, večinoma deklice, stare med osem in deset let, so pogosto prisiljene v zakonsko zvezo s starejšim moškim, ki ga komaj – če sploh – poznajo (včasih mu pripadejo kot druga ali tretja žena). Možu morajo slediti na njegov dom, kjer prevzamejo dolžnosti, na katere so jih pripravile matere. Številne izmed njih nikoli več ne vidijo svoje družine. Najpomembnejši zgodovinski vir in tradicionalni medij, ki je beležil njihovo usodo oziroma opisoval življenje, je poezija, ki se je prenašala od ust do ust, z generacije na generacijo. Pesmi so dokument ženskih želj, upov, hrepenenj in razočaranj. Petje, ki temelji na improvizaciji (pesmi so torej sad skladateljsko-pesniške inventivnosti žensk), spremlja gospodinjska opravila oziroma vsakdanje delo, predvsem pa heno, obred ob ločitvi ženske od njene družine.
Vstop prost.
