KONCERT OB DNEVU SAMOSTOJNOSTI IN ENOTNOSTI – ORMOŽ
Mešani komorni zbor Ljubljanski madrigalisti, dirigent Primož Malavašič
Gordana Hleb, mezzosopran
Ivan Andres Arnšek, bariton
Aleksandra Naumovski Potisk, klavir
SPORED:
J. Newton (prir. A. Naumovski Potisk): Amazing grace
J. S. Bach: Ave Marija
L. M. Škerjanc: Božična
Latinska himna: Adeste fideles
G. Caccini: Ave Marija
A. Vodopivec: Otrok v Božični noči
P. Dolenc: Cantate Domino
J. D. Marks: Rudolph, The Rednosed Reindeer
M. Torme, R. Wells: The Christmas Song
J. Styne, S. Cahn: Let It Snow
R. B. Smith, F. Bernard: Winter Wonderland
B. Crosby (prir. A. Naumovski Potisk): Bel Božič
W. B. Bradbury: Yes, Jesus Loves Me
J. Piermont: Jingle Bells
K. A. Arnesen: Magnificat
A. C. Adam: O sveta noč
O SOLISTIH:
Gordana Hleb je študirala na Univerzi za glasbo in upodabljajočo umetnost v Gradcu, kjer je leta 2005 z odliko magistrirala. Kot zelo mlada je na odru SNG Opera in balet Ljubljana debitirala v operi Janko in Metka in od takrat upodobila že vrsto opernih vlog (Arminda v La finta Gardiniera, Annius v La clemenza di Tito, Dorabella v Cosi fan tutte, Komponist v Ariadni na Naxosu, Dido v opera Dido in Enej, Jessy v Brechtovem Vzponu in padcu mesta Mahagony, …) Leta 2005 je postala solistka Graške opere, kjer je nastopila v operah Andrea Chenier (Bersi), La traviata (Flora), Carmen (Mercedes), Vesela vdova (Valenciene), Čarobna piščal (druga dama) in druge. Kot članica SNG Opera in balet Ljubljana je nastopila je tudiv predtsvaha Nabucco, v baletnem večeru Stravinski (Svadba), La traviata, Rigoletto in Seviljski brivec.
Ivan Andres Arnšek se je rodil slovenskim staršem v Argentini. Po prihodu v Slovenijo leta 1993 se je zaposlil v Slovenskem komornem zboru, ob tem je študiral solopetje pri profesorici Doroteji Cestnik Spasić ter se izpopolnjeval pri profesorici Heleni Lazarski. Sodeloval je tudi v opernem studiu SNG Opera in balet Ljubljana (mentor prof. Vitomir Marof). Zdaj je član solističnega ansambla ljubljanske Opere SNG, kjer je nastopil kot Cascada (Vesela vdova), Papageno (Papageno igra na čarobno piščal), Kancler (Princeska na zrnu graha), Parmenione (Prilika dela tatu), doktor Falke (Netopir), Lelio (Zvedave ženske), Smirnov (Medved), Policaj (Tejrezijeve dojke), Angelotti (Tosca), Sharpless (Madame Butterfly), cesar Überall (Atlantski cesar), Konrad (Renske nimfe), Tomaž (Brata), Prosdocimo (Turek v Italiji), Marcel (La bohème), Feri von Kerekes (Kneginja čardaša), Morales (Carmen), Mirko Zeta (Vesela vdova), Figaro (Seviljski brivec) …
Aleksandra Naumovski Potisk je dejavna na mnogih umetniških in pedagoških področjih. Poučuje klavir in komorno igro na Glasbeni šoli Ljubljana Vič – Rudnik. Leta 1999 je prejela nagrado za slovenskega Inovativnega učitelja leta, že naslednje leto je Založba Rokus izdala njen avtorski učbenik Čudoviti svet zvokov za uporabo pri predmetu glasba v devetletni osnovni šoli. Kot predavateljica je že dvakrat sodelovala na evropski konferenci European Piano Teacher Association; EPTA 2005 v Manchestru (Velika Britanija) in EPTA 2006 na Madeiri (Portugalska). Od leta 2013 je korepetitorka na Univerzi v Ljubljani, kjer je izvedla prek petdeset nastopov. Na področju korepeticij je delovala tudi z Rebeko Radovan ter v zadnjem času s solistkami ljubljanske Opere v ženskem vokalnem tercetu Casta Diva (Urška Arlič-Gololičič, Martina Burger in Gordana Hleb) ter na drugih pevskih recitalih (100. obletnica Rada Simonitija v Slovenski Filharmoniji, Unionska Dvorana Maribor …). Posveča se tudi skladanju glasbe; za koncertno in instruktivno rabo ter organizaciji različnih glasbenih dogodkov. Sodeluje tudi s Čarobno deželo pri izvedbi opernih predstav za otroke v Cankarjevem domu.
Mešani komorni zbor Ljubljanski madrigalisti je prepoznavna in uspešna slovenska vokalna zasedba. Leta 1991 se je skupina članov Slovenskih madrigalistov odločila, da se vrže Matjažu Ščeku v zborovski objem in se voljno prepusti njegovemu vodenju. Izkušnje pevcev, pridobljene v mnogih zborih, in glasbena podkovanost, so tako nastalemu jedru, ki se je z nekaj novimi okrepitvami kmalu izoblikovalo v komorni zbor, zagotavljale resnost, zborovodji pa umetniški izziv. Vzpostavljena je bila naveza, polna veselja, volje, energije, pričakovanj, glasbenega tovarištva in ambiciozno zastavljenih ciljev. Zrelost in zahtevnost pevcev, ki je mejila že na razvajenost, visoka raven njihovih pevskih veščin ter izjemna glasbena potenca zborovodje so že na začetku omogočili skušanje z zahtevnejšo zborovsko literaturo. Pri tem je posebno vlogo igrala Maša za štiriglasna zbora Franka Martina, ob kateri so pevci, zbor kot umetniško telo pa tudi zborovodja rasli, zoreli, uživali in se bogatili skozi prva tri leta sodelovanja. Prav prepričljivo izvajanje tega zborovskega bisera je Ljubljanskim madrigalistom tlakovalo pot na vrh slovenskega zborovstva, kjer ni bilo prave gneče – ravno prav za spodbudo in v izogib pretirani samozadovoljnosti.
Nad Ščekovo izvedbo Martinove maše se je navdušil tudi eden svetovno najbolj priznanih zborovodij, Gary Graden, kar je botrovalo sodelovanju Ljubljanskih madrigalistov z njegovim odličnim zborom St. Jacobs, vrhunskem gostovanju Ljubljanskih madrigalistov na Švedskem leta 1996 pa tudi trajnemu prijateljstvu med obema zborovodjema, sorodnima umetniškima dušama. Na programsko usmeritev in oblikovanje zborovega profila je vplivalo tudi tesno sodelovanje in prijateljstvo zborovodje z litovskim skladateljem Vytautasom Miškinisom. Zbor je koncertno izvedel vrsto njegovih skladb; nekatere med njimi je skladatelj Matjažu Ščeku tudi posvetil.
Turnej, gostovanj, večinoma uspešnih tekmovanj (vsaj nekaj jih lahko omenimo: Arezzo, Gorica, Tours, Tolosa, Marktoberdorf in, seveda večkrat Naša pesem v Mariboru) in koncertov se je nabralo obilo. V Sloveniji so Ljubljanski madrigalisti koncertirali na vseh koncih in krajih, po Evropi pa v Avstriji, Italiji, Nemčiji, Franciji, Španiji, Bosni, na Hrvaškem, Madžarskem, Finskem, Švedskem, Češkem …
