KONCERT ORGELSKE IN VIOLINSKE GLASBE »OD BAROKA K ROMANTIKI« (Slovenija, Rusija)
Vasilij Meljnikov, violina
Pia Brodnik, sopran
Irina Rozanova, orgle
Spored:
Alessandro Marcello (1669‒1747) / Johann Sebastian Bach (1685‒1750)
Adagio za violino in orgle (priredba A. Moffat)
Tomaso Antonio Vitali (1663‒1745)
Ciaccona v g-molu za violino in basso continuo (priredba L. Charlier)
Alojzij Mihelčič (1880‒1975)
Večerni zvon za sopran, violino in orgle
Gašper Jereb (1985)
Ave Maria za sopran, violino in orgle (2010)
Louis Vierne (1870‒1937)
Uvod in Sprevod za orgle (iz 24 skladb v svobodnem slogu, op. 31)
Georgij Anatoljevič Portnov (1928‒2017)
Sonata za violino in orgle, »Romantična«
Joseph Gabriel von Rheinberger (1839‒1901)
Sonata za orgle št. 19 v g-molu, op. 193
Andrej Misson (1960)
Ave Maria za sopran, violino in orgle
Fritz Kreisler (1875‒1962)
Preludij in Allegro v Pugnanijevem slogu, za violino in klavir (priredba za violino in orgle)
Vstop prost.
Violinist Vasilij Meljnikov je študiral na Glasbeni akademiji v Minsku pri Olgi Parkomenko, učenki slovitega Davida Ojstraha. Pri njej je z odliko zaključil tudi podiplomski študij z dvema solističnima recitaloma in zagovorom naloge iz metodike, pozneje pa se je izpopolnjeval še na Konservatoriju Čajkovskega v Moskvi pri profesorjih Bezrodnem in Belenjki.
S pedagoškim delom je začel kot profesor na posebni srednji šoli za izredne glasbene talente ter kot asistent na Glasbeni akademiji v Minsku, obenem pa je bil član Beloruskega državnega komornega orkestra, s katerim je koncertiral v državah nekdanje Sovjetske zveze ter drugod po Evropi.
Od leta 1990 deluje v Sloveniji. Kot solist in član komornih zasedb je nastopal na mnogih pomembnejših koncertnih odrih in festivalih v Sloveniji in tujini. Leta 1997 je prejel prvo nagrado na mednarodnem tekmovanju Vienna Modern Masters na Dunaju. Dve leti je bil član godalnega kvarteta Camerata Slovenica (ob Primožu Novšaku, Miletu Kosiju in Cirilu Škerjancu), od leta 1998 pa je član Ljubljanskega klavirskega tria, ki ga sestavljata še pianist Sijavuš Gadžijev in violončelist Igor Mitrović. Med letoma 2004 in 2010 je bil koncertni mojster v Simfoničnem orkestru RTV Slovenija. Ves čas je pomemben del njegove kariere tudi pedagoška dejavnost. Na Konservatoriju za glasbo in balet v Ljubljani poučuje od leta 1992. Številni njegovi učenci so dobitniki nagrad na državnih ter mednarodnih tekmovanjih in pogosto koncertirajo z različnimi orkestri. Leta 1993 je začel poučevati še na Akademiji za glasbo v Ljubljani; od leta 2007 je redni profesor, od leta 2012 pa tudi predstojnik oddelka za godala. Med letoma 2001 in 2012 je bil mentor Simfoničnega orkestra Akademije za glasbo, ki je zaslovel z odmevnimi koncerti doma in v tujini. Vasilij Meljnikov je dobitnik Betettove nagrade (2005) za umetniške dosežke na področju glasbene poustvarjalnosti in za zavzetost pri širjenju glasbene kulture.
Sopranistka Pia Brodnik, diplomantka Univerze Wilfrid Laurier v Waterlooju v Kanadi, je na svoji bogati umetniški poti poustvarila več kot trideset opernih in gledaliških vlog, prek štirideset oratorijskih solističnih partov in nekaj sto samospevov na koncertih in festivalih doma (Radovljica, Radenci, Kanal, Festival Lent), po Evropi in v Ameriki. Sodeluje z domačimi in tujimi umetniki, kot so basbaritonist Marcos Fink, klarinetist Slavko Goričar, pianisti Charles Spencer, Vladimir Mlinarić, Tadej Horvat, Andreja Kosmač in Irina Milivojević, dirigenti Lior Shambadal, Anton Nanut, Mirko Cuderman, Martina Batič, John Axelrod, Claude Villaret, Simon Robinson, Wolfgang Schmid, Nikolaj Žličar, Darinka Matić Marović, Riccardo Boeretto in drugi.
Nastopila je z Orkestrom Slovenske filharmonije, Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija, Orkestrom SNG Maribor, orkestrom Troupe Romande iz Ženeve, orkestrom Narodnega gledališča v Opavi, Londonskim simfoničnim orkestrom, orkestrom Filarmonica del Veneto in s številnimi drugimi. Posnela je šest solističnih zgoščenk z deli A. Lajovica, G. Puccinija, F. Chopina, B. Ipavca, H. Duparca in s priredbami slovenskih narodnih pesmi ter opero Ime na koncu jezika M. V. Smrekarja. Krstno je izvedla ali posnela številne novitete slovenskih skladateljev (Zeqirja Ballata, Tomaž Habe, Tomaž Svete, Bor Turel, Jakob Jež, Brina Jež Brezavšček, Blaženka Arnič Lemež, Slavko Avsenik ml.). Od leta 2000 redno nastopa v Poletnem gledališču Studenec, kjer se je do zdaj predstavila v osemnajstih vlogah. Je izredna profesorica za petje na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Vodi seminarje, poletne šole, udeležuje se pevsko-pedagoških kongresov po vsem svetu in piše strokovne članke o pevski pedagogiki.
Ruska organistka Irina Rozanova je prejemnica nagrad na mednarodnih orgelskih tekmovanjih v Rusiji, Bolgariji in Italiji. Leta 2010 je zaključila specializacijo na Državnem konservatoriju Rimski-Korsakova v Sankt Peterburgu (orgle je študirala v razredu profesorice in narodne umetnice Nine Oksentjan, čembalo pa pri profesorju Rozanovu). Izpopolnjevala se je na mojstrskih tečajih pri vodilnih organistih, kot so Olli Porthan, Kati Hämäläinen, Karri Jussila, Christopher Stembridge, Donald Sutherland, Jane Parker-Smith, Thierry Escaich in Theo Jellema. Redno koncertira kot solistka, pa tudi z različnimi komornimi zasedbami ter orkestri in zbori. Nastopa v Rusiji (St. Petersburg, Moskva, Saratov, Krasnojarsk, Soči, Petrozavodsk itn.) in v tujini (Anglija, Finska, Nizozemska, Malta). Leta 2011 je z violinistom Ilijem Ioffom, zaslužnim umetnikom Ruske federacije, in violončelistom Konstantinom Kučerovom posnela zgoščenki z glasbo Marcela Dupréja. S sopranistko Nadeždo Drobiševsko je posnela Boccherinijevo Stabat Mater. Rozanova je sodelavka programa Zveneča sfera na sanktpeterburškem radiu, idejna voditeljica in režiserka glasbeno-literarnega projekta Kot pred štiridesetimi ter umetniški vodja cikla Glasbeni večeri v Oranienbaumu. Od leta 2014 poučuje orgle na Zborovski šoli Mihaila Ivanoviča Glinke.
