KLAVIRSKI RECITAL »… njegov glas slišiš, pa ne veš, od kod prihaja in kam gre.« – SARA RUSTJA TURNIŠKI
Kje si, človek? Ne najdeš se v besedah, ne najdeš se v zapisanih besedah, ne najdeš se v drugih ljudeh, v njih pogledih …
Najdeš se tam, kjer se nahaja tvoj mir.
Večnost ti slika občutek, ki te usmerja tja, kjer je življenje zate napelo svoja jadra.
S. Rustja Turniški (1986): Meditacija »De profundis«, koral (iz Ps 130)
“Iz globočine kličem k tebi, …”
Frédéric Chopin (1810–1849): Sonata op. 58
Resničnost si ti sam. Od drugih ljudi ločen za dobro podobo in z njimi povezan za ljubezen.
Anej Černe (1994): … V sanjah, v nočni prikazni …
Slutnja je. Sanje. Prikazni. V njih resnične zgodbe, nimfe, zapeljivci, pošasti. Um slika; čistejši je pretok, jasnejša je slika. Samo noč lahko postavi predpražnik dnevu …
Jernej Rustja: Onkraj podobe
In vendar je um le preslikava. Je potešenje, je tolažba, je vzhičenje, vzburjenje. Lažen je, lažen. Pod njim je vodilo, ki ustvarja lepoto, ki se ne da narisati, ki se ne da predvideti, ki ne zajema podobe, ampak podobo oblikuje. Iz srca … Sámo oblikuje podobo stvarstva, v katerem je skrit zapis za lepoto.
Miran Rustja (1957): Odsev sonca
In sonce, ki se tvori na vzgonu lepih dejanj, ljubečih, prosečih, iskrenih, resničnih, daje svoj odsev vanje, ki v družbi čistih namenov niso nikoli sami …
S. Rustja Turniški (1986): Iz globočine Vzdignjenje pa skrito v tistem, kar ne odneha verjeti, da je resničnost le sobivanje in lepota …
Andrej Misson (1960): Opolnoči (Meditacija na zbor Vilka Ukmarja Opolnoči, na besedilo Srečka Kosovela)
… in sreča tega, ki daje od sebe skromno prošnjo, da bi živel. Tja in tam, kjer je dobro; kjer mu je mesto; kjer bo lahko ljubil.
Takoj, ko bi vedel, bi se vse razblinilo v nič. Življenje se gradi prek poti in spoznanja, priznanja; ne odneha prinašati tistega, v kar človek ne zmore verjeti … In mu daje osamelo vero nazaj. Mu vrača sluh za glas, ki prihaja nenapovedan, nepredvidljiv, iz nezajetih, iz nezajezenih smeri. Človek ga ne more zajeti. Ne z željo, ne z močjo, ne z razumom. Daje se, kjer se hoče dati in pravi od sebe tisto, čemur je človeku slediti.
O IZVAJALKI:
Sara Rustja Turniški je svojo glasbeno izobrazbo klavirja prejela v razredu prof. Sijavuša Gadžijeva, ruskega klavirskega pedagoga, ki je pred prihodom v Slovenijo poučeval talentirane mlade ruske pianiste v Moskvi. Gadžijev jo je redno pošiljal na tekmovanja, kjer je dobivala izključno prve nagrade in bila velikokrat absolutna zmagovalka tekmovanj. Kritiki so v njenem igranju redno izpostavljali njeno tehnično virtuoznost in naravni ter izjemen občutek za interpretacijo. Ob začetku delovanja Mednarodnega simfoničnega orkestra Alpe – Adria je Saro tedanji dirigent orkestra povabil k sodelovanju. Kot solistka je z orkestrom komaj 15-letna na turneji po Sloveniji in Italiji izvedla Mozartov koncert za klavir in orkester št. 9 v Es-duru, ki je še posebno znan po svojem tehnično zahtevnem tretjem stavku.
Kasneje je Saro v svoj razred sprejela ikona slovenskega pianizma, profesorica Dubravka Tomšič Srebotnjak na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Pod njenim okriljem je Sara iz žgočega in neukrotljivega temperamenta napredovala v tehnično ter akademsko profesionalno izoblikovano pianistko.
Glavni poudarek je Sara vedno dajala svojemu solističnemu koncertiranju. Začasa študija je kot solistka nastopila z orkestrom Slovenske filharmonije in za to delo prejela Prešernovo nagrado. Pomembno potrditev je dobila tudi z zmago tekmovanja Evropske fundacije YAMAHA, ko ji je YAMAHA podelila enkratno štipendijo.
Po končani diplomi je svoje pianistično izpopolnjevanje nadaljevala pod okriljem priznanih profesorjev – Noela Floresa na Dunaju, Igorja Cognolata iz Benetk v Italiji in profesorja Fabia Bidinija, ki je takrat poučeval na Hochschule für Musik Hanns Eisler v Berlinu.
Če povzamemo njeno koncertno pot do danes, je bila Sara redna gostja odrov doma in v tujini. Med drugim je igrala na odrih Glasbene mladine Slovenije, Glasbene mladine ljubljanske, Kulturnega doma Nova Gorica in drugih kulturnih domov po Sloveniji in v tujini, igrala je za Glasbeno mladino Hrvaške, Ljubljanski festival, igrala je na ciklu Virtuozo v Zagrebu, na festivalu Nei suoni dei Luoghi v Italiji in v Sloveniji, na festivalih Juventudes musicales d’España … Nastopila je tudi na mednarodnem glasbenem festivalu Festival Internacional de Música de Gijón v Španiji.
Sara sedaj nadaljuje svojo pot v stiku z glasbo na najvišjem umetniškem nivoju. Tako je septembra 2015 postala del razreda enega največjih in najpomembnejših pianistov današnjega časa, trenutno živečega in delujočega v Ameriki, Fabia Bidinija.
