Torek
17. Junij
ob 21.00
Kongresni trg
Ljubljana

OTVORITVENI KONCERT Mednarodnega festivala Poletje Imago Sloveniae in Poletja v stari Ljubljani

JUNIJ V LJUBLJANI 2014

Koncert slovenske in italijanske operne glasbe ob 40. obletnici umetniškega delovanja maestra Igorja Švare

Solisti, zbor in orkester SNG Opera in balet Ljubljana

Dirigent: Igor ŠVARA

Vodja zbora: Željka ULČNIK REMIC

Koncertni mojster: Igor GRASSELLI

Zbor in orkester SNG Opera in balet Ljubljana s solisti:

Urška Arlič Gololičič, sopran/ Nina Dominko, sopran/ Natalia Ushakova, sopran
Elena Dobravec, mezzosopran/ Nuška Drašček Rojko, mezzosopran
Branko Robinšak, tenor/  Martin Sušnik, tenor/  Klemen Torkar, tenor
Robert Brezovar, bariton/  Marko Kobal, bariton/  Darko Vidic, bariton
Peter Martinčič, bas

PROGRAM:

1.    D. Švara: Prešeren, uvertura

2.    D. Švara: Prešeren, arija Prešerna »Vremena Kranjcem bodo se zjasnila…«
(Branko Robinšak, zbor)

3.     A. Foerster: Gorenjski slavček, »Gorenjci, Gorenjci…«
(moški zbor)

4.     M. Polič: Deseti brat, Krjavljeva pripoved
(Peter Martinčič, zbor)

5.    V. Parma, Stara pesem, zbor pažev »Daleč rajski so vrtovi…«
(ženski zbor)

6.    G. Rossini, Seviljski brivec, kavatina Rosine  »Una voce poco fa«
(Elena Dobravec )

7.    V. Bellini, Puritanci, arija Elvire »Qui la voce sua soave«
(Urška Arlič Gololičič )

8.    G. Donizetti, Don Pasquale, zbor služinčadi »Pridi,o pridi…«
(zbor)

9.    G. Donizetti, Lucia di Lammermoor, sekstet »Chi mi frena in tal momento«
(Nina Dominko, Nuška Drašček Rojko, Martin Sušnik, Peter Martinčič, Klemen Torkar, Darko Vidic )

10.    G. Donizetti, Lucia di Lammermoor, arija Lucije »Ardon gl’incensi«
(Natalia Ushakova)

11.    G. Verdi, Rigoletto, scena in duet  Gilde in Rigoletta »Tutte le feste al tempio«
(Urška Arlič Gololičič, Marko Kobal, Peter Martinčič, Robert Brezovar, moški zbor)

12.    G. Verdi, Ples v maskah, duet Amelia, Riccardo »Teco io sto…Gran Dio!«
(Natalia Ushakova, Branko Robinšak)

13.    G. Puccini, Tosca, »Te Deum…«
(Marko Kobal, zbor)

Ob 40-letnici umetniškega dela Igorja Švare

Letos mineva štirideset let, odkar je Igor Švara prvič stopil za dirigentski pult, prvič energično zavihtel dirigentsko palico in v štirih desetletjih postal dirigent z največ nastopi v našem opernem gledališču ter posledično z največjim operno-baletnim repertoarjem.
Leta 1947 v Ljubljani rojeni Igor je bil čudežni otrok. S štirimi leti in pol se je začel učiti klavir, najprej pri profesorici Rosani Pleiweiss, pozneje pa pri Zorki Bradač, hkrati pa tudi že teorijo in solfeggio pri profesorju Maksu Jurci. Po končani nižji šoli in pripravnici je moral čakati dve leti, da nekoliko zraste, saj ni mogel  zaigrati oktave, brez katere se srednješolske klavirske učne tvarine ne da obvladati. Po dveh letih, torej leta 1961, je kot srednješolec v razredu profesorice Jadvige Štrukelj Poženel nadaljeval klavirski študij, poleg tega pa je s pomočjo sošolcev že v osnovni šoli ustanovil svoj dixieland ansambel. Z zabavno glasbo se je kot pianist doma in na tujem ukvarjal vse do leta 1993.
Že v šolskih letih je bilo očitno, da se razvija v prvovrstnega pianista. Srednji šoli je sledila Akademija za glasbo v Ljubljani in mladi glasbenik se je odločil za dve smeri: klavir, ki ga je študiral pri Marijanu Lipovšku, in dirigiranje pri očetu Danilu Švari, kar bi lahko bilo nekoliko kočljivo, a je bil tedaj edini profesor na tej katedri ljubljanske akademije. Toda oče in sin sta zadevo izvedla nadvse korektno, kot je tudi prav. Vse izpite iz stranskih predmetov skozi vsa štiri leta je opravil z odliko. Kot pianist je Igor Švara diplomiral leta 1970, kot dirigent pa leto dni pozneje. Kot diplomant oddelka za dirigiranje je prejel študentsko Prešernovo nagrado, s tem pa tudi štipendijo za izpopolnjevanje v tujini.
Ko se je leta 1972 vrnil domov, je v začel delati kot pogodbeni korepetitor baleta v SNG Opera in balet Ljubljana. Prva opera, ki jo je dirigiral, je bila Rossinijev Seviljski brivec leta 1973. Temu so sledile opere Božična noč, Jevgenij Onjegin, Nabucco, Werther in zahtevna Verdijeva mojstrovina Othello. Prvo predstavo je samostojno pripravil leta 1976, in sicer balet Notredamski zvonar Cesara Pugnija.
Leta 1979 se je mlademu dirigentu končno le izpolnila želja: odšel je v Leipzig h Kurtu Masurju, umetniškemu vodji znamenitega orkestra Gewandhaus. Po letu in pol dela je prejel spričevalo o zelo uspešno opravljenem mojstrskem razredu.
Prva predstava, ki jo je lahko Igor Švara po vrnitvi iz tujine dirigiral v ljubljanski Operi, je bil Knez Igor, sledile so La bohème, Seviljski brivec, Don Carlos, Lisička Zvitorepka, Veronika Deseniška, Rigoletto, Trubadur, Prodana nevesta, Labodje jezero, Dobri vojak Švejk in Don Pasquale. Slednjo je ansambel pod taktirko Igorja Švare posnel tudi Radio Slovenija. Leta  1981 je postal umetniški vodja in vrsto let vodil Ljubljanski oktet. Na ljubljanski Akademiji za glasbo predava ansambelsko petje.
Na odru SNG Opere in baleta Ljubljana je dirigiral prek tisoč predstav in opernih koncertov, sedeminšestdeset odrsko-glasbenih del, oper, baletov in operet, od tega osemintrideset premier. Med letoma 1993 in 1995 je bil tudi vršilec dolžnosti ravnatelja in umetniškega vodje gledališča.

Peter Bedjanič

Kratka zgodovina SNG Opere in baleta Ljubljana

V poslopju današnje Opere, ki je bilo zgrajeno leta 1892, sta na prelomu 19. v 20. stoletje delovali dve gledališči: Nemško gledališče in slovensko Deželno gledališče z dramo in opero. V slednji so bili angažirani stalni dirigenti, solisti in zbor. Operne predstave so vse do leta 1908, ko je bil ustanovljena Slovenska filharmonija,  spremljali godbeniki 17. (kranjskega) in 27. (štajerskega) pehotnega polka cesarske in kraljeve armade. Od leta 1908 do 1918 je operne predstave spremljal orkester Slovenske filharmonije, 1918. pa je bil ustanovljen operni orkester. Sestavljalo ga je 54 glasbenikov. Izvajali so predvsem francoske in italijanske opere, poudarek pa je bil tudi na slovanskih in slovenskih opernih delih. Od leta 1918, ko je bil ustanovljen profesionalni baletni ansambel, je orkester spremljal tudi baletne uprizoritve tako klasičnih kot tudi novejših baletnih del.

V obdobju med obema vojnama je Opera posodobila svoj repertoar. Po drugi svetovni vojni je postal ljubljanski ansambel cenjen tudi zunaj meja domovine. Velikanski uspeh je požel z mednarodnim gostovanjem na Nizozemskem, še zlasti pa z uspešnim nastopom v velikem opernem gledališču v Parizu. Leta 1957 je bilo snemanje opere Zaljubljen v tri oranže S. Prokofjeva (dirigent Bogo Leskovic) nagrajeno s Philipsovo nagrado grand prix kot najboljši posnetek leta.

Skozi zgodovino so orkester Slovenskega narodnega gledališča Opera in balet Ljubljana vodili znameniti domači dirigenti: Niko Štritof, Danilo Švara, Rado Simoniti, Vladimir Kobler, Demetrij Žebre, Bogo Leskovic, Ciril Cvetko, Samo Hubad, Lovrenc Arnič, Anton Nanut, Milivoj Šurbek, Uroš Lajovic, Marko Letonja ter mnogi drugi.

Danes se osrednje slovensko repertoarno glasbeno gledališče – poleg rednih programskih novosti vsake sezone – ponaša z obširnim repertoarjem opernih, baletnih in koncertnih del iz sodobne in klasične glasbeno-gledališke ustvarjalnosti, ki jih uprizarja v matični hiši ter na gostovanjih doma in v tujini. Orkester SNG Opera in balet Ljubljana poleg rednega programa spremlja tudi operne soliste na različnih koncertih opernih arij, izvaja koncerte s solisti opernega orkestra, sodeluje z drugimi orkestri pri večjih glasbenih in glasbeno-scenskih projektih in tonskih snemanjih različnih glasbenih del. Stalni domači dirigenti so Loris Voltolini, Marko Gašperšič, Igor Švara in Aleksandar Spasić. Z orkestrom SNG Opera in balet Ljubljana so doslej sodelovali tudi različni priznani tuji dirigenti: Fuat Mansurov, Renato Palumbo, Andrea Licata, Wolfgang Scheidt, Stefano Pellegrino Amato, Dieter Rossberg, Aleksandar Marković in drugi.

© IMAGO SLOVENIAE 2022. Vse pravice pridržane
Izdelava spletne strani: Pozitiven Design, Oblikovanje: LUKS Studio